356 Slika 563: Vpleten polbičev vozel in enostavno popuščanje s trenjem na klinu lestve (vir: Marko Zibelnik) Slika 564: Varovanje osebe z vpletenim polbičevim vozlom (vir: Marko Zibelnik) Slika 565: Nevarna situacija zaradi nenapete vrvi (vir: Marko Zibelnik) Gasilec na osebo namesti pozicijski pas, reševalni pas ali rešilno zanko ali pa ji vplete eno izmed opisanih vrvnih zank. Nato začne s torbo vpletati polbičev vozel na klin lestve. Vpletati ga začne s tiste strani, s katere bo oseba stopila na lestev. Torbo najprej z zunanje strani vtakne skozi lestev pod klinom, na katerem namerava izdelati polbičev vozel. Torbo na notranji strani dvigne nad klin in jo nad klinom porine na zunanjo stran, spusti po zunanji strani lestve, gre s torbo med vrvjo in lestvijo, jo dvigne čez klin ter gre na notranjo stran. Ta konec vrvi je namenjen gasilcu, ki bo s polbičevim vozlom varoval osebo med gibanjem po lestvi. Polbičev vozel vpletemo na lestev približno 1 m nad mestom prehoda osebe z objekta na lestev. Tako bo zagotovljeno ustrezno varovanje osebe že med najbolj kritično fazo reševalne akcije, in sicer pri sestopu z objekta na lestev. Specialisti vrvne tehnike bi rekli, da je ob zategnjeni varovalni vrvi ob prehodu osebe na lestev zagotovljen faktor padca nič. Za varovanje osebe po lestvi se najpogosteje uporabljajo statične reševalne vrvi, izdelane v skladu z EN 1891, tip A, premera 10–11 mm. Nosilnost teh vrvi brez vozla je 22 kN (≈ 2200 kg), z izdelanim vozlom na vrvi pa najmanj 15 kN (≈ 1500 kg). Zelo pomembno je, da je reševalna vrv ob sestopu osebe z objekta na lestev in med gibanjem po lestvi stalno rahlo napeta. Z rahlo napeto vrvjo se oseba ne moti med gibanjem po lestvi, hkrati pa ima občutek varnosti, saj jo vrv rahlo privzdiguje oziroma zavira. Ker je vrv rahlo napeta, je faktor padca ob zdrsu oziroma padcu osebe v globino minimalen oziroma ničen. Zaradi izjemno majhnih faktorjev padcev je posledično tudi zaustavitvena sila, ki deluje na osebo in lestev, minimalna. Zelo majhna zaustavitvena sila, ki je ob padcu osebe ob takem načinu varovanja navadno le malo večja od sile teže osebe, omogoča tudi uporabo pomožnih vrvi s premerom 7 oziroma 8 mm. Standard EN 564, ki obravnava pomožne vrvi, določa, da mora pomožna vrv debeline na primer 7 mm zdržati brez vozla silo 9,8 kN (≈ 1000 kg), pomožna vrv debeline 8 mm pa mora zdržati silo 12,8 kN (≈ 1300 kg). Tudi če odštejemo približno 30 odstotkov njene nosilnosti zaradi vozla na vrvi, je nosilnost pomožne vrvi še vedno ustrezna.
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==