337 Ob prihodu na lokacijo končnega sidrišča gasilec ponovno najprej poskrbi za svojo varnost. Najprej izdela končno sidrišče in se s popkovino vpne neposredno v končno sidrišče. Nato ponovno prevleče del varovalne vrvi skozi prusikov vozel, s končnim vozlom (na primer z osmico) pa vpne vrv v vponko končnega sidrišča (slika 538). Končno sidrišče naj bo vedno, če je le mogoče, odmaknjeno od roba nevarnosti. Tako preprečimo morebitno napako, da bi se gasilec lahko po pomoti vpel na del proste varovalne vrvi, ki gre iz končnega sidrišča v transportno torbo. Nekatere reševalne službe ves višek vrvi vzamejo iz torbe, ga trdno zvežejo in z vponko vpnejo v končno sidrišče ali ga vstavijo nazaj v transportno torbo. Če bi se gasilec s popkovino vpel na prosti konec vrvi, bi ga gmota zvite vrvi ustavila ob padcu v globino. Pred nadaljevanjem proti naslednjemu vmesnemu sidrišču gasilec ponovno napne varovalno vrv s prusikovim vozlom, se izpne s popkovino iz vmesnega sidrišča in napreduje proti naslednjemu sidrišču, vmesnemu ali končnemu. Pri tem načinu je gasilec ob vsakem nadaljevanju gibanja iz vmesnega sidrišča proti naslednjemu sidrišču izpostavljen visokemu faktorju padca, saj bo njegov morebitni padec absorbirala le vrv, ki je med njim in zadnjim izdelanim vmesnim sidriščem, ali pa nevarnosti učinka nihala. 3. FAZA – KONČNO SIDRIŠČE Slika 536: Dolžina zank na vrvni ograji (vir: Marko Zibelnik) Slika 538: Izdelava končnega sidrišča (vir: Marko Zibelnik) Slika 537: Vrvna ograja na stolpnem gradbenem žerjavu (vir: Marko Zibelnik)
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==