Reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju

335 Predvidevamo lahko, da bo število oseb, ki se bodo gibale in varovale z vrvno ograjo, večje, čas uporabe vrvne ograje pa daljši. V tem primeru lahko en gasilec čim hitreje izdela vrvno ograjo z vmesnimi sidrišči, med izdelavo vrvne ograje pa se med napredovanjem aktivno varuje s pomočjo prusikovega vozla. Za izdelavo vrvne ograje se uporabi enojna dinamična vrv, skladna z EN 892, saj mora vrv čim bolje absorbirati energijo padca in tako zagotoviti čim manjšo zaustavitveno silo. 10.2 AKTIVNA IZDELAVA VRVNE OGRAJE Z DINAMIKOM, PRUSIKOVIM VOZLOM IN VOZLI NA VMESNIH SIDRIŠČIH Uporaba pozicijskega pasu za izdelavo vrvne ograje je lahko zelo nevarna. Gasilec na varnem mestu izdela zanesljivo začetno sidrišče. Če začne izdelovati vrvno ograjo na izpostavljenem mestu, se v sidrišče najprej vpne neposredno z eno od svojih popkovin. Začetek dinamične vrvi s končnim vozlom vpne v začetno sidrišče, na vrv pa s prusikovo neskončno zanko izdela prusikov vozel. Prusikov vozel vpne v drugo popkovino ali neposredno na trebušno vpetje pasu EN 813. Gasilec pri tem načinu izdelave vrvne ograje uporablja sedežni del kombiniranega pasu, lahko pa bi uporabljal tudi pas za prestrezanje padca, skladen z EN 361, in A-pritrdilno vpetje na prsih ali hrbtu. Uporaba pozicijskega pasu za izdelavo vrvne ograje ni primerna, saj je lahko med izdelavo vrvne ograje padec globlji od 0,5 m, kar je maksimalna globina padca s takim pasom. Začetek vrvi je v začetnem sidrišču lahko tudi vpleten z vpleteno osmico ali enojno reševalno zanko z varovalko. Enako velja tudi za konec vrvi v končnem sidrišču. Torbo z vrvjo ima gasilec med izdelovanjem vrvne ograje pri sebi. 1. FAZA – ZAČETNO SIDRIŠČE Slika 533: Začetno sidrišče – 1. faza (vir: Marko Zibelnik)

RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==