328 9.8 OSNOVE FIZIKE PRI REŠEVANJU S TIROLKO Koeficient raztezka pri jekleni vrvi, izražen v [cm/N], ali pa raztezek pri poliamidni oziroma aramidni vrvi, izražen v odstotkih, nam pove osnovne značilnosti obeh vrvi glede elastičnosti. Če bi jekleno vrv napeli med dve sidrišči, nanjo pa na sredini obesili breme, težko 100 daN (≈ kg), bi se zaradi velikega povečanja sile v sidrišču poškodovalo vsaj eno izmed sidrišč. Druga možnost pa bi bila, da bi se jeklena vrv začela raztezati in na koncu lahko celo strgala, če bi sila v jekleni vrvi presegla pretržno silo jeklene vrvi. V podpoglavju 2.5 Škripčevja v vrvni tehniki je predstavljen izračun, do kakšnih sil bi prišlo v sidrišču, če bi bil kot med jeklenimi vrvmi 0°, 30°, 60°, 90°, 120°, 150°, 170° in 178°. Pri medsebojnem kotu 120° in sili bremena 100 daN (≈ kg) je sila v posameznem kraku jeklene vrvi 100 daN (≈ kg), pri kotu 150° 193 daN (≈ kg), pri kotu 170° 574 daN (≈ kg) in pri kotu 178° 2865 daN (≈ kg) v posameznem kraku jeklene vrvi. Iz rezultata se vidi, da gredo sile v vrveh pri približevanju iztegnjenemu kotu 180° v neskončnost. Pri delu z jeklenimi vrvmi nikoli ne delamo z medsebojnimi koti, večjimi od 120°, še manj pa s koti, ki se približujejo iztegnjenemu kotu 180°. Če bi na vsak način želeli zagotoviti medsebojni iztegnjeni kot 180°, bi zanesljivo prišlo do pretrganja jeklene vrvi ali do poškodbe enega oziroma obeh sidrišč. Glede na to, da pri reševanju z vrvno tehniko uporabljamo poliamidne oziroma aramidne vrvi, ki imajo precej večji raztezek vrvi v primerjavi z jeklenimi vrvmi, nam te omogočajo izdelavo tirolk. Standard EN 1891 ne omenja koeficienta raztegljivosti v enotah [cm/N], temveč raztezek vrvi, izražen v odstotkih. Statični raztezek vrvi po navedenem standardu EN je raztezek, ki nastane ob statični obremenitvi vrvi z utežjo. Za merjenje statičnega raztezka se vrv predhodno obremeni z utežjo mase 50 kg, nato pa se počasi dodatno obremeni z utežjo mase 100 kg. Statični raztezek vrvi tipa A v tem testu ne sme presegati 5 odstotkov. Če na poves tirolke pogledamo s stališča fizike, je zadeva logična. Če bi namesto vrvi uporabljali jekleno vrv in jo napeli na 150 do 250 daN (≈ kg), bi se ob obremenitvi tirolke z bremenom (poškodovanec in/ali gasilec), ki imata skupaj z opremo maso od 150 do 250 kg, ta pretrgala, saj je medsebojni kot med obema krakoma jeklene vrvi prevelik. Pri uporabi poliamidnih oziroma aramidnih statičnih vrvi pa se takoj, ko začnemo obremenjevati tirolko z bremenom, ta začne še dodatno raztezati. Z raztezanjem vrvi se dolžina vrvi povečuje, zmanjšuje pa se tudi medsebojni kot med obema krakoma vrvi. Zadnja logična razlaga pri povesu vrvi je, da manjši ko je ta medsebojni kot, manjša je nevarnost za pretrganje vrvi. Pri medsebojnem kotu 120° lahko vidimo, da je sila v posameznem kraku vrvi enaka sili teže bremena. V nadaljevanju je preglednica, ki prikazuje način in rezultate testiranja, pri katerem smo ugotavljali velikost povesa ob dveh različno dolgih tirolkah in dveh različnih težah obremenitve. 9.9 POVES TIROLKE S FIZIKALNEGA IN LOGIČNEGA STALIŠČA
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==