Reševanje z višin in iz globin v urbanem okolju

325 9.5 POLOŽAJ NOSIL NA TIROLKI 9.6 PADEC NAPETOSTI V TIROLKI Nosila se v večini primerov transportirajo po vodoravni ali poševni tirolki tako, da so vzporedno z vrvjo oziroma v »train pulley« navezavi. Če pa je tirolka strma, se navadno nosila transportirajo v vodoravnem položaju v navezavi 4 v 1. Več podrobnosti o navezavah nosil je napisano v poglavju 6. Navezava nosil. Za tirolko je značilno, da začne prednapetost v njej sčasoma padati. Poliamidna in aramidna vlakna, iz katerih so izdelane vrvi, so, čeprav govorimo o statičnih vrveh, raztegljiva. Velikost padca napetosti je odvisna od starosti in stanja vrvi ter je lahko v prve pol ure tudi do 25 odstotkov manjša od prvotne napetosti. Gasilska enota naj zato tirolko napne tik pred izvedbo faze reševanja. Če gasilska enota potrebuje tirolko za transport gasilca do poškodovanca, nato pa čez več kot 30 minut še za nazaj, naj enota v vmesnem času tirolko razbremeni. V času razbremenjenosti bo vrv dobila nazaj svoje lastnosti in bila ob naslednjem napenjanju ponovno polno zmogljiva. Pri uporabi tirolk gasilska enota pred fazo reševanja napne vrv na napetost od 150 do 250 daN (≈ kg). Raztegljivost vrvi je po eni strani varnostna varovalka, po drugi strani pa nam raztegljivost včasih otežuje delo, saj se zaradi nje pojavi poves vrvi. Dodatno napenjanje že napete tirolke po času, ko je v njej popustila napetost, ni dovoljeno in je lahko nevarno za poškodbo vrvi. V nadaljevanju je preglednica, iz katere je mogoče razbrati, da je popuščanje prednapetosti najbolj odvisno od dolžine napete vrvi. Daljša ko je napeta vrv, večji je padec napetosti v vrvi in obratno. Ko je v že napeti tirolki napetost vrvi popustila, je ni dovoljeno dodatno napenjati, ker se vrv lahko poškoduje.

RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==