275 Slika 458: Vzpenjanje po vrvi s pomočjo dveh vrvnih prižem z napravo za prestrezanje padca in brez nje (vir: Marko Zibelnik) 7.2 AKTIVNI DVIG Med aktivnim dvigom uporabljamo dve vrvni prižemi. Če med aktivnim dvigom (vzpenjanjem) izpnemo eno od vrvnih prižem, nimamo več zadostnega varovanja na vrvi. V takem primeru moramo prej poskrbeti za dodatno varovanje, na primer z vpetjem v sidrišče z eno od popkovin. Slika 458 prikazuje plezanje s pomočjo prsne in ročne prižeme ter nožne stopne zanke. Ročna prižema in centralno trebušno vpetje EN 813 sta povezana s pomočjo popkovine. Nožna stopna zanka je lahko izdelana tovarniško, lahko pa tudi iz pomožne vrvice, saj je le pripomoček, in ne osebna varovalna oprema. Na hrbtni rinki EN 361 »A« ima gasilec na levem delu slike na varovalni vrvi vpeto še napravo za prestrezanje padca ASAP skupaj z energijskim blažilnikom. Na desnem delu slike gasilec izvaja tehniko SRT in je brez varovalne vrvi ter opreme za prestrezanje padca. Pri izvajanju tehnike SRT ima gasilec lahko samo sedežni pas, skladen z EN 813, in ne potrebuje kombiniranega pasu za prestrezanje padca, skladnega dodatno tudi z EN 361. Slika 459: Obtežitev spodnjega konca vrvi (vir: Marko Zibelnik) Pri aktivnem dvigu (žimarjenju) je najtežjih prvih nekaj metrov plezanja. Vzrok je majhna sila teže vrvi pod prsno vrvno prižemo, zaradi katere se ob vsakokratnem dvigu telesa z nožno stopno zanko skozi prsno prižemo vrv ne potegne samodejno. Težava se lahko reši tako, da se na spodnji konec vrvi obesi lažje breme, na primer transportna vreča (slika 459). Breme lahko obesimo z istim namenom tudi na spodnji konec varovalne vrvi, na katero je nameščena naprava za prestrezanje padca. Priporoča se, da ima gasilec takrat, ko ne uporablja ročne prižeme in obeh popkovin, te pritrjene na levi strani pasu, vrvno zavoro, rezervne vponke, neskončne trakove in drugo opremo pa na desni strani pasu. Razlog je v načinu in smeri vpenjanja vrvi v prsno prižemo. Ta se namreč odpira v desno stran, z desne strani pa se v prsno prižemo vpenja tudi vrv. Če imamo med aktivnim dvigom nožno stopno zanko, ročno prižemo z njeno popkovino ter obe popkovini na levi strani (kratko in dolgo), je možnost, da bi se zapletli v lastno vrv, po kateri plezamo, zelo majhna. Med vzpenjanjem po vrvi se stalno izogibamo križanju nožne stopne zanke, popkovin in vrvi (slika 460). Jamarji, pri katerih je aktivni dvig osnovna veščina, imajo nožno stopno zanko v predelu goleni pogosto z elastiko pritrjeno na levo nogo, kar pomeni, da je med vzpenjanjem nikoli ne izpenjajo. Zaplet je mogoč predvsem pri prehajanju vmesnih sidrišč, pri čemer se gasilec lahko zaplete s svojimi popkovinami v vrv, na kateri visi.
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==