26 Slovar slovenskega knjižnega jezika opisuje vozel kot »nekaj, kar nastane s prepletanjem in zategnitvijo koncev ali delov niti, vrvi ali traku«. Gasilska mladina in operativni gasilci se izdelovanja vozlov prevečkrat učijo le za gasilsko-športna in druga tekmovanja, pri čemer je premalo poudarjena funkcionalna vrednost posameznega vozla. Tudi na temeljnih in dopolnilnih usposabljanjih se vozli prevečkrat učijo le na nekem drogu, s čimer gasilec ne dobi predstave o uporabnosti posameznega vozla v različnih situacijah na terenu. Ker so vozli del življenja vsakega človeka na različnih delovnih področjih, se pogosto zgodi, da se za isti vozel uporablja več različnih imen. Za bičev vozel poznamo še dve poimenovanji, in sicer jamborski in križni vozel. Za enojno reševalno zanko poznamo na primer še tri imena: mrtva zanka, najlonski vozel in pašnjak. Katero imenovanje vozla se bo v neki skupini gasilcev uporabilo, je odvisno predvsem od tega, ali gasilcem to tematiko predstavlja jamarski ali gorski reševalec, vodnik čolna ali nekdo drug. V knjigi bodo uporabljena imena vozlov, ki se uporabljajo v gorskem ali jamarskem reševanju, saj sta ti reševanji predhodnici reševanja z vrvno tehniko v gasilstvu. V knjigi je večkrat omenjen tudi pojem končni vozel. To je vozel, ki se lahko zaradi svoje zanesljivosti uporablja za začetek in konec vrvne linije, za navezavo osebe na vrv ipd. Pri vrvni ograji je torej na začetku in na koncu treba narediti končni vozel. Na morebitnih vmesnih sidriščih vrvne linije oziroma ograje pa se lahko izdelajo vmesni vozli. Slika 4 prikazuje razliko med končnim in vmesnim vozlom. Izhodni prosti del vrvi, ki izhaja iz vozla, naj bo dolg približno 10 premerov vrvi. Ker ima večina vrvi, ki se uporabljajo pri reševanju z višin in iz globin, premer od 10 do 11 mm, to pomeni, da mora izhodni prosti del vrvi izhajati iz vozla približno 10 cm. Slika 5 prikazuje optimalno dolžino izhodnega prostega dela vrvi. Izhodni del vrvi je lahko tudi daljši, krajši pa ne sme biti. Omenjena zahteva velja za večino vozlov, ki bodo predstavljeni. Dovolj dolg izhodni prosti del vrvi preprečuje, da bi ta med zategovanjem vozla ali ob dinamični obremenitvi vrvnega sistema zdrsel iz vozla. Slika 4: Osmica kot končni vozel in bičev vozel kot vmesni vozel (vir: Marko Zibelnik) Slika 5: Optimalna dolžina izhodnega prostega dela vrvi v vozlu (vir: Marko Zibelnik) 10 premerov vrvi 10 cm 1.1 VOZLI ZAČETNO SIDRIŠČE VMESNO SIDRIŠČE VMESNO SIDRIŠČE KONČNO SIDRIŠČE KONČNI VOZEL KONČNI VOZEL VMESNI VOZEL VMESNI VOZEL Večina gasilcev meni, da obvlada vozle. Tistih nekaj, ki priznajo, da jih ne, pa tudi hitro najde izgovor, da jih ne morejo vaditi, saj po navadi pri sebi nimajo ene ali dveh vrvi za vajo. Da bi se izognili podobnim izgovorom, sta knjigi dodani dve raznobarvni vrvici premera 2 mm, s katerima se bralec lahko uči izdelave vozlov. Vrvici lahko izkoristite tudi kot bralni trak za označevanje vsebine knjige.
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==