235 Slika 392 prikazuje situacijo, pri čemer sta zasukana oba kraka trakov. Če popusti ena izmed sidriščnih točk, na primer desni svedrovec, se izpuljena vponka »zaleti« v centralno vponko in tam tudi obstane. Enako bi se zgodilo, če bi bil zasukan za 180° le en krak neskončnega traku. Kljub temu je lahko druga sidriščna točka v tem primeru v nevarnosti, saj pride do padca bremena za polovično dolžino sidriščnega traku in tako do povečane dinamične obremenitve leve sidriščne točke. Slika 393 prikazuje situacijo, pri kateri noben od krakov neskončnega traku ni zasukan za 180°. Ob popustitvi ene izmed sidriščnih točk, na primer desnega svedrovca, izpuljena vponka ne obstane v centralni vponki, temveč zleti neovirano skoznjo. Ustrezna izvedba ločenega dinamičnega sidrišča Neustrezna izvedba ločenega dinamičnega sidrišča Slika 392: Odpoved ene sidrišče točke – sistem obstane. (vir: Marko Zibelnik) Slika 393: Odpoved ene sidrišče točke – sistem NE obstane. (vir: Marko Zibelnik) Priporoča se, da je kot med skrajnima krakoma traku vedno manjši od 60° in nikakor ne večji od 90°. Obvezno je treba za 180° zasukati vsaj notranje krake traku, priporočljivo pa je za 180° ločeno zasukati vse krake neskončnega traku.
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==