161 Slika 257: Polbičev vozel – predhodnik vrvnih zavor (vir: Marko Zibelnik) ZGODOVINA VRVNIH ZAVOR V preteklosti se je trenje, ki je potrebno pri izvedbi aktivnega ali pasivnega spusta, dosegalo s polbičevim vozlom, saj takih vrvnih zavor, kot jih poznamo danes, še ni bilo. Aktivni ali pasivni spust s polbičevim vozlom je preprost, saj zahteva le hruškasto vponko. Uporaba polbičevega vozla pa je lahko tudi nevarna, saj ne zagotavlja zaustavitve spusta, če uporabnik spusti neobremenjeni konec vrvi, s katerim zavira spuščanje. Omenjena težava se lahko odpravi z enim izmed varovalnih vozlov, ki samodejno ustvarjajo dovolj trenja za zaustavitev spusta. Najbolj znan varovalni vozel je prusikov vozel. Kadar namestimo na vrv enega izmed varovalnih vozlov in ga z eno roko držimo ter rahljamo, z drugo roko pa držimo prosti del vrvi, vrv z vozlom drsi čez vozel. Kadar v kritični situaciji varovalni vozel spustimo iz rok, se začne ta zaradi trenja med neobremenjenim koncem vrvi in vrvico varovalnega vozla sam stiskati in zategovati. Zaradi vedno večje sile trenja se spust zelo hitro samodejno ustavi. Za nadaljevanje spusta je treba z eno roko ponovno prijeti in napeti neobremenjeni konec vrvi, z drugo roko pa varovalni vozel ter ga sunkovito potegniti oziroma potisniti stran od polbičevega vozla. Če varovalni vozel ne spusti, je treba manever izvesti sunkoviteje. Varovalni vozel se izdela z vrvico, ki ima premer približno 2/3 glavne vrvi. Izdela se lahko tudi s sidriščnim trakom. Za izdelavo varovalnega vozla se lahko poleg prej naštete opreme za spust s polbičevim vozlom uporabita še najmanj ena vponka in neskončna vrvna zanka iz pomožne vrvice. Taktika posredovanja z vrvno tehniko uči, da ni pomembno, kateri element se uporablja za spust, temveč da sistem obstane, če uporabnik med spustom spusti vrv iz roke. Slika 258: Štirje varovalni drsni vozli, izdelani s pomožno vrvico (vir: Marko Zibelnik)
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==