137 Slika 183: Enodelna in dvodelna koritasta nosila s trakovi (vir: Marko Zibelnik) Slika 184: Zatiči na dvodelnih koritastih nosilih (vir: Marko Zibelnik) KORITASTA NOSILA Koritasta nosila (angl. basket stretcher) imajo, kot je razvidno že iz imena, obliko korita, tako da je poškodovanec v fazi reševanja zelo dobro zavarovan pred zunanjimi bočnimi in talnimi mehanskimi tveganji, saj se ga od strani v nosilih skoraj ne vidi. Koritasta nosila so zelo primerna za vse oblike reševanja z vrvno tehniko, izjema so le primeri, ko je odprtina, skozi katero je treba rešiti poškodovanca, ozka. Omogočajo vleko in spust nosil po strmini ter dvig in spust nosil v vodoravnem, poševnem in pogojno tudi navpičnem položaju. Poznamo enodelna in dvodelna koritasta nosila. Enodelna nosila so varnejša in kompaktnejša, dvodelna pa so lažja za prenašanje, saj so polovico krajša od dvodelnih koritastih nosil. Koritasta nosila imajo štiri namenske sidriščne točke oziroma luknje za navezavo na vrvni sistem. Te so na nosilih nameščene tako, da je težišče poškodovanca približno na sredini med štirimi točkami, nosila pa so zato med fazo reševanja v vodoravnem položaju. Nosila omogočajo ročni prenos, saj imajo dvanajst ročajev. V ročajih je po celotnem obsegu nosila nameščena kovinska cev, zato jih gasilci lahko uporabijo za navezavo na vrvni sistem. Pri tem je nujno, da se ob navezavi nosila na vrvni sistem v navezovalno opremo, na primer z neskončnimi trakovi, objame kovinska cev v ročaju. Sestavljanje dvodelnih nosil je treba izvesti v skladu z navodili proizvajalca. Ko so sestavljena, se navadno dva zatiča zatakneta na ročajih, en zatič pa je nameščen in zaščiten med obema sanema na spodnji strani nosil. Zgornja zatiča sta lahko tudi vijaka z matico. V Sloveniji se najpogosteje uporabljajo koritasta nosila proizvajalcev Ferno in Spencer. Pri navezavi koritastih nosil morajo neskončni trakovi objeti kovinsko cev v ročaju nosil.
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==