128 Slika 165: Reševalni trikotni ruti in reševalni pas (vir: www.petzl.com, www.singingrock.com, www.savealife.at29) Reševalni pasovi in zanke so izdelani v skladu z evropskima standardoma EN 1497 ali EN 1498. Oprema je namenjena reševanju oziroma evakuaciji civilnega prebivalstva, saj je njihova namestitev hitra in preprosta. Najpogostejša reševalna zanka je tako imenovana trikotna ruta. Reševalni pasovi in zanke niso namenjeni prevzemanju dinamičnih obremenitev oziroma prestrezanju padca. V praksi to pomeni, da mora biti vrv, na kateri je oseba v trikotni ruti, stalno napeta. Če to zapišemo s faktorjem padca, bi lahko rekli, da mora biti faktor padca osebe ves čas reševanja nič. Na tržišču je mogoče kupiti reševalne pasove in zanke za otroke in odrasle osebe. Za otroke so navadno na trikotnih rutah nameščene poliamidne zanke, za odrasle pa kovinske rinke. Nekatere trikotne rute imajo tudi naramnice. Te so varnejše za reševanje, saj je nevarnost, da bi oseba padla vznak iz trikotne rute, manjša. Poznamo tudi pasove za spuščanje gasilca na primer v jašek z glavo naprej. Tak pas je nujen, kadar je prostora za obračanje gasilca v ožini premalo. Poudariti pa je treba, da je za gasilca taka oblika dela oziroma opreme za dolgotrajnejše delo neprimerna in zdravju škodljiva, saj predolgo visi z glavo navzdol. Če je le mogoče, naj se gasilec spusti v ožino tako, da je vpet v trebušno vpetje. Ta način vpetja mu pri dovolj velikem prostoru v ožini omogoča obračanje v naravni položaj z glavo navzgor. Če je vpet pri nogah, obračanje zaradi sile teže telesa ni mogoče. Za take oblike reševanja mora biti vsa enota zelo usposobljena, saj je razpoložljivi čas za visenje osebe z glavo navzdol zelo omejen. Če je izhodna odprtina jaška ozka, je treba poškodovancu v jašku s kavbojcem okoli nog oziroma rok namestiti širši trak in ga začeti čim hitreje dvigovati. 4.2.7 REŠEVALNI PASOVI IN ZANKE
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==