125 Vponka v popkovini je lahko obremenjena le v vzdolžni smeri. Način navezave, kot jo prikazuje slika 159, je lahko smrtno nevaren, saj je nevarno, da bi se vponka ob dinamični obremenitvi poškodovala. V takem primeru je treba vponko s povratnim delom popkovine vpeti neposredno v pas ali pa speti skupaj kratko in dolgo popkovino (slika 160). Slika 159: Smrtno nevarno obremenjena vponka popkovine (vir: Marko Zibelnik) Slika 161: Sedežni in pozicijski pas, skladen z EN 813 in EN 358 (vir: www.petzl.com, www.singingrock.com24) Slika 160: Način povezave dolge in kratke popkovine (vir: Marko Zibelnik) SEDEŽNI PAS – EN 813 Sedežni pas (angl. sit harness) ima sredinsko pritrdilno vpetje na trebuhu. To vpetje je lahko kovinska rinka ali pa poliamidna zanka, v katero se vpne oprema za dostop po vrvi. Poudarek pri tem pasu je oblazinjen stegenski del pasu pod zadnjico, ki nosi večino teže uporabnika. Če se pri delu uporablja le sedežni pas, je primeren le za dela, ki se izvajajo na eni vrvi v tako imenovani SRT-tehniki. Ker je sedežni pas, izdelan po standardu EN 813, zelo podoben gorniškemu pasu, ki je izdelan v skladu s standardom EN 12277, gasilci to obliko pasu pogosto napačno imenujejo plezalni pas. Zelo pogosto sedežni pasovi vključujejo tudi elemente pozicijskega pasu. Tak pas ima na etiketi oznaki EN 813 in EN 358. V navodilih za uporabo je treba preveriti, katera pritrdilna vpetja so namenjena pozicioniranju in katera dostopu po vrvi. Za lažjo namestitev pasu se priporoča nakup sedežnega pasu z razklopljivimi nožnimi zankami. Danes je težko kupiti pas, ki je skladen le s standardom EN 813. Večina sedežnih pasov je skladnih tudi s standardom EN 358, ki obravnava pasove za pozicioniranje. Vsi trije sedežni pasovi na sliki 161 so hkrati tudi pasovi za pozicioniranje.
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==