122 Slika 154: Trak v jedru statične vrvi in barvasta nitka v jedru dinamične vrvi (vir: Marko Zibelnik, www.lanex.cz21) Slika 155: Omega test vrvi (vir: www.petzl.com22) Večina proizvajalcev določa življenjsko dobo reševalnih vrvi glede na pogostost uporabe, vendar večinoma ne več kot deset let. Nekateri proizvajalci dovoljujejo podaljšanje desetletnega obdobja za 3 do 5 let, če je bila vrv najprej od 3 do 5 let neuporabljena in pravilno skladiščena. Kadar uporabnik ne pozna leta proizvodnje vrvi, lahko leto proizvodnje statične vrvi razbere s traku in/ali barvaste nitke v jedru vrvi, leto proizvodnje dinamične vrvi pa z barvaste nitke v jedru vrvi. Evropska standarda zahtevata, da imajo statične vrvi v notranjosti trak, na katerem so napisani proizvajalec, standard in tip vrvi ter leto proizvodnje, dinamične vrvi pa barvasto nitko, ki po dogovoru med posameznimi proizvajalci označuje posamezno leto proizvodnje. Ob najdbi vrvi, na primer v plezališču, se ta zaradi nepoznavanja njene zgodovine ne uvrsti med vrvi, namenjene reševanju. Najprej je treba poiskati lastnika, sicer se vrv ustrezno označi in uvrsti med delovne vrvi ali pa uniči. Enako velja tudi za drugo opremo. Pri pregledu vrvi po vsaki uporabi moramo biti pozorni predvsem na nepoškodovanost njenega plašča. Če na plašču najdemo mehanske poškodbe, moramo na poškodovanem predelu izvesti tako imenovani omega test, s katerim preverimo neprekinjenost jedra vrvi. Zaradi premikanja jedra glede na plašč se lahko zgodi, da je jedro na neki razdalji od mesta poškodbe plašča vrvi poškodovano. Omega test celotne dolžine vrvi je treba opraviti tudi ob letnem rednem pregledu vrvi. 4.2.5 PREGLED REŠEVALNIH VRVI, OZNAČEVANJE IN NJIHOVA ŽIVLJENJSKA DOBA
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==