117 VRVI TIPOV A IN B Vrvi tipov A in B so namenjene reševanju, delu na višini in jamarstvu. V primerjavi s tipom B imajo vrvi tipa A boljše lastnosti, zato bodo v nadaljevanju podrobneje opisane predvsem statične vrvi tipa A. Vrvi tipa B se večinoma uporabljajo za nekatere športne aktivnosti, kot je na primer kanjoning. Pri uporabi vrvi tipa B mora biti uporabnik zaradi slabših lastnosti pozornejši na mehanske poškodbe vrvi. PREMER VRVI Premer vrvi se določa, ko je vrv obremenjena z desetkilogramsko utežjo. Neobremenjena vrv ima večji premer v primerjavi z obremenjeno vrvjo. Statične vrvi tipa A imajo lahko premer med 8,5 in 16 mm. Gasilske enote najpogosteje uporabljajo statične vrvi s premerom med 10 in 11 mm. STATIČNI RAZTEZEK VRVI Statični raztezek je raztezek vrvi, ki nastane ob statični obremenitvi vrvi z utežjo. Za merjenje statičnega raztezka se vrv najprej predobremeni s 50-kilogramsko utežjo, nato pa se počasi obremeni z dodatnimi 100 kg. Statični raztezek vrvi tipa A ne sme presegati 5 odstotkov. STATIČNA NOSILNOST VRVI Statične vrvi tipa A morajo imeti brez vozla in prešitih delov na vrvi najmanjšo nosilnost 2200 daN (≈ kg). Pri standardnem testu vrvi z osmico oziroma prešitim delom vrvi morajo statične vrvi tipa A zdržati triminutni test pri obremenitvi 1500 daN (≈ kg). Priporoča se, da se statična vrv med uporabo ne obremenjuje z več kot 10 odstotki statične nosilnosti vrvi oziroma 220 daN (≈ kg). Tako zagotovimo, da ima vrv dovolj velik faktor varnosti (10), namenjen predvsem sprejemanju dinamičnih obremenitev vrvi. KOEFICIENT VOZLJIVOSTI VRVI Vozljivost oziroma voljnost vrvi za izdelavo vozlov in gibanje skozi elemente vrvne tehnike (vponke, vrvne zavore ipd.) je za uporabnika zelo pomembna. Koeficient vozljivosti se – v okviru testiranja vrvi po evropskem standardu – določa tako, da se na vrvi najprej izdela šestica, nato pa se vrv počasi obremeni z desetkilogramsko utežjo. Na obremenjeni vrvi se izmeri premer odprtine v vozlu. Manjša ko je odprtina v vozlu, bolj je vrv voljna za uporabo. Koeficient vozljivosti se izračuna tako, da se velikost odprtine v vozlu deli s premerom vrvi. Koeficient vozljivosti pri statičnih vrveh tipov A in B ne sme biti večji od 1,2. Slika 148: Statične vrvi (vir: www.singingrock.com, www.mytendon.com 17, Marko Zibelnik) Slika 149: Določitev koeficienta vozljivosti (vir: Marko Zibelnik, www.bikulov.net18) Evropski standard EN 1891 deli statične vrvi na tipa A in B. Lastnosti statičnih vrvi se torej razlikujejo glede na tipe vrvi. 4.2.2 STATIČNE VRVI
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==