112 Vsi trije evropski standardi obravnavajo vrvi za reševanje kot oplaščene vrvi. To pomeni, da so vrvi izdelane iz jedra in plašča. Večina vrvi je izdelanih iz poliamidnih vlaken. Poliamidna vlakna so za večino del ustrezna, saj imajo tališče pri temperaturi približno 230 °C. Če se potrebujejo vrvi, ki lahko prenesejo višje temperature, je treba izbrati take, ki imajo plašč iz aramidnih vlaken. Te imajo temperaturo tališča plašča okoli 400 °C in so za kratek čas odporne tudi proti odprtemu ognju. Velja opozorilo, da imajo te vrvi negorljiv le plašč, jedro pa je, tako kot pri vseh drugih vrveh, iz poliamidnih vlaken. Povprečno razmerje v ceni poliamidne in aramidne vrvi je 1 : 3. Slaba lastnost poliamidnih vlaken je precej nizka temperatura tališča. Ker umetna vlakna ob povišani temperaturi izgubijo nosilnost, je treba odpraviti trenja, ki lahko lokalno čezmerno segrejejo vlakna. Slika 135 na desni strani prikazuje, da je v veliko večji nevarnosti sidriščni trak na skali kot vrv, ki drsi skozi ta trak. Vrv namreč drsi skozi trak in se med gibanjem segreva po vsej dolžini, sidriščni trak pa se segreva vedno na istem mestu, s čimer je ogrožena njegova nosilnost. Pri delu z vrvmi se je treba zavedati, da vsak izdelan vozel na vrvi zmanjša nosilnost vrvi za najmanj 25 odstotkov. Vzrok lahko najdemo v tem, da se vozel ob večji obremenitvi zategne, med zategovanjem pa se segreje zaradi trenja med posameznimi prameni vrvi v vozlu. Posledica povišane temperature poliamidnih vlaken je manjša nosilnost vrvi. Pri tem je treba poiskati tudi razlog, zakaj imajo vrvi s prešito zanko večjo nosilnost kot vrv z vozlom. Vrv se ob ekstremnih obremenitvah navadno vedno strga na mestu izhajanja vrvi iz vozla (slika 136). Zmanjšanje nosilnosti vrvi zaradi izdelanega vozla na vrvi predvideva na primer že evropski standard EN 1891. Za statične vrvi tipa A je zahtevana nosilnost vrvi z osmico za dobrih 30 odstotkov manjša od nosilnosti vrvi brez vozla. Proizvajalci vrvi ponujajo uporabnikom tudi vrvi s tovarniško prešitimi zankami. Rezultati testov kažejo, da je nosilnost vrvi s prešito zanko večja od vrvi z izdelanim vozlom. Vozel na vrvi zmanjša nosilnost vrvi za najmanj 25 odstotkov. Slika 136: Test trganja vrvi – bičev vozel in usmerjena osmica (vir: Marko Zibelnik) Slika 137: EN 1891, tip A - testiranje nosilnosti statične vrvi brez vozla in z vozlom (vir: Marko Zibelnik, www.bikulov.net 14) Slika 138: Vrv s prešito zanko (vir: Marko Zibelnik) SESTAVA VRVI
RkJQdWJsaXNoZXIy MzA3ODM3Mg==