Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...

Knjižnično-informacijski in založniški center

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice
  • (Pomoč)
  • A-
  • A+
  • English (UK)
  • Slovenščina

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Vrsta gradiva: * po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:
  Ponastavi


201 - 210 / 390
Na začetekNa prejšnjo stran17181920212223242526Na naslednjo stranNa konec
201.
Razvoj pomorstva Slovenske vojske in uresničevanje obrambne strategije Republike Slovenije
Bogomir Tomažič, 2018

Opis: Morje je skozi zgodovino človeštva vedno omogočalo razvoj, saj je bilo povezava med civilizacijami in kulturami. Plovba po morju je omogočala trgovino in iskanje novih trgov ter hkrati širjenje kulture in znanosti ter razvoj človeštva. Danes že več kot 90 % mednarodne trgovinske menjave poteka po morju, zato lahko govorimo o pomorskem prometu kot sinonimu globalizacije. Pomorska varnost je zelo širok pojem, ki ima veliko opredelitev in tolmačenj, ki pa se velikokrat med seboj zelo razlikujejo, predvsem zaradi okolja in namena uporabe. Po eni izmed opredelitev je pomorska varnost kombinacija preventivnih ukrepov in odzivanja s ciljem zaščite pomorske domene pred grožnjami in namernimi protizakonitimi dejanji. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije kot trajni interes Republike Slovenije (RS) navaja ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države. Ta cilj se pomembno tiče tudi morja, saj spadajo teritorialno morje in notranje morske vode v področje nacionalnega teritorija RS, njihova obramba pa je ena izmed temeljnih nalog Slovenske vojske (SV). Obrambna strategija Republike Slovenije opredeljuje delovanje obrambnega stebra nacionalne varnosti in izraža štiri interesna področja ter pet ciljev za zagotavljanje obrambe RS. Pomorstvo SV, ki deluje predvsem kot mornariška enota, 430. mornariški divizion, je bilo od oblikovano zaradi potrebe po zagotavljanju obrambe nacionalnega akvatorija in pristanišča Koper kot strateškega objekta nacionalnega pomena. Četrt stoletja razvoja roda pomorstva SV je zlasti po vstopu v evroatlantske povezave zaznamoval intenziven razvoj zmogljivosti v smeri povezljivosti za delovanje v mednarodnem okolju ob hkratnem zavedanju, da je obramba države primarna naloga SV. Danes predstavlja rod pomorstva del SV, ki je mednarodno povezljiv in s svojim delovanjem v mednarodnem okolju prispeva k mednarodni pomorski varnosti, posredno pa s tem zagotavlja tudi nacionalno varnost RS, ki je eden izmed temeljev za delovanje države. Nadaljnji razvoj roda pomorstva je garancija, da bo SV tudi na morju zagotavljala izvajanje Obrambne strategije Republike Slovenije in s tem delovanje sistema nacionalne varnosti.
Ključne besede: pomorstvo, nacionalna varnost, pomorska varnost, obrambna strategija Republike Slovenije, rod pomorstva Slovenske vojske
Objavljeno: 30.01.2019; Ogledov: 5440; Prenosov: 90
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

202.
Možnost uporabe helikopterja Slovenske vojske v sistemu helikopterske nujne medicinske pomoči
Igor Lanišnik, 2018

Opis: Namen zaključne naloge je predstaviti način delovanja helikopterske enote Slovenske vojske v sistemu Helikopterske nujne medicinske pomoči ter podati natančen predlog nadaljnjega dela in izpostaviti potrebne spremembe, upoštevajoč evropska merila in zahteve. S pomočjo raziskovalnih vprašanj v nalogi prikažem uporabnost helikopterjev Slovenske vojske, njeno prepoznavnost kot partnerja v sistemu HNMP in podam predloge, kako oblikovati strukturo, ki bo primerna za slovenski prostor. S kvalitativno metodo primerjalne analize in interpretacije virov sem analiziral primarne pisne vire in sodelovanje Slovenske vojske v sistemu Helikopterske nujne medicinske pomoči in nakazal možen razvoj posameznih akterjev v skupno dobro. V zaključnem delu je predstavljen predlog Sektorja za letalsko dejavnost znotraj Uprave RS za zaščito in reševanje (organigram). Namen predloga je izboljšati vodenje dejavnosti, kar bo omogočalo nemoteno delovanje vojske in policije pri opravljanju primarnih nalog in obenem ponujalo možnost sodelovanja v obliki dežurne službe znotraj Uprave RS za zaščito in reševanje.
Ključne besede: helikopterska nujna medicinska pomoč, Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, helikopterska eskadrilja
Objavljeno: 30.01.2019; Ogledov: 5022; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

203.
Vloga Slovenske vojske ob pojavu kompleksne krize v republiki Sloveniji
Boštjan Novak, 2018

Opis: V današnjem času so krize vedno bolj kompleksne. Če obseg krize presega odzivne zmožnosti posameznih ministrstev, vladnih služb in podsistemov sistema nacionalne varnosti, govorimo o kompleksni krizi. V nalogi sem analiziral vlogo Slovenske vojske ob pojavu kompleksne krize v Republiki Sloveniji po sprejetju dopolnitev 20. člena Zakona o vladi. Temeljni namen zaključne naloge je pregled usklajenosti in pristojnosti delovanja organov v primeru kompleksne krize ter umeščenosti upravljanja krize v mednarodni okvir. S kvalitativno metodo primerjalne analize in interpretacijo virov sem analiziral sodelovanje Slovenske vojske ob migrantski krizi, s poudarkom na kadrovski popolnjenosti ter razpoložljivosti in vzdržljivost Slovenske vojske ob pojavu kompleksne krize. Ureditev v Republiki Sloveniji sem primerjal tudi z Republiko Latvijo. Ugotavljam, da delovanje organov ob pojavu kompleksne krize v Republiki Sloveniji temelji na jasno določenih nalogah in pristojnostih. Strukturo kriznega upravljanja in vodenja pa je treba preveriti v praksi in izdelati načrte odzivanja na kompleksne krize. Slovenska vojska je zaradi svoje popolnjenosti in angažiranja v mednarodnih operacijah in misijah omejeno uporabna v primeru pojava kompleksne krize.
Ključne besede: kompleksna kriza, krizno upravljanje, krizno vodenje, Slovenska vojska, Republika Slovenija
Objavljeno: 28.01.2019; Ogledov: 5229; Prenosov: 135
.pdf Polno besedilo (1,39 MB)

204.
Zakonske omejitve pri delovanju Slovenske vojske v primeru kompleksne krize
Franci Mogolič, 2018

Opis: Nobena država, sploh tako majhna, kot je Slovenija, si ne more privoščiti, da v sistem zaščite in reševanja (ZiR) pri obsežnih nesrečah in kompleksnih krizah ne bi vključila oboroženih sil. Ali sistem slovenske zakonodaje omogoča hitro in učinkovito izkoriščanje vseh možnih virov za zaščito in pomoč prebivalcem tako majhne države, kot je Slovenija? Ali je relativno velik potencial Slovenske vojske (SV) res pravočasno na voljo v kritičnih situacijah? To so vprašanja, ki se pojavljajo ob razmišljanjih ali ni SV doma ujeta v vojašnicah, kljub temu da bi lahko takoj in učinkovito pomagala. Kje so vzroki? Ali ni morda, sicer nujen, civilni nadzor nad oboroženimi silami uvedel pretirane omejitve, ki skozi zakonodajo legalno omejujejo čimprejšnje angažiranje in delovanje SV? S preučevanjem različnih zakonov in podzakonskih aktov ugotovimo presplošno zakonsko podlago za delovanje SV v kompleksni krizi. Ugotovili smo %tradicionalni strah% politike pred lastno vojsko in zaradi tega nekoliko pretiran civilni nadzor nad SV. Poleg težav ob finančni krizi, ki je močno zaznamovala obdobje med letoma 2010 in 2017, tudi nizka zaznava varnosti države in družbe kot vrednote žal zelo negativno vpliva na stanje SV in posledično na varnost državljanov v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami. Končna ugotovitev je, da preveč splošne zakonske podlage in civilni nadzor na škodo državljanov Slovenije omejujejo delovanje SV, ki bi morala biti med prvimi, ko je treba pomagati.
Ključne besede: Slovenska vojska, kompleksna kriza, naravne nesreče, zakonske omejitve
Objavljeno: 28.01.2019; Ogledov: 4939; Prenosov: 50
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

205.
Vloga Slovenske vojske pri uresničevanju zunanjepolitičnih interesov in ciljev Republike Slovenije
Aleksander Vidergar, 2018

Opis: Države svoje strateške nacionalne interese uresničujejo skozi proces zunanje politike. Pri uresničevanju lastnih zunanjepolitičnih interesov in ciljev se morajo spopadati z interesi in cilji drugih držav, pri čemer se je treba zavedati, da ima svojo vlogo tudi Slovenska vojska. Pri tem seveda ne govorimo o vojaški sili, temveč o tem, kako lahko Slovenska vojska pomaga pri uveljavljanju interesov države v mednarodni skupnosti. Ena izmed možnosti so mednarodne operacije in misije (MOM). Pri MOM gre predvsem za zagotavljanje varnosti zunaj države, ki je v tem času še toliko pomembnejša zaradi sodobnih komunikacij in predvsem migracij po vsem svetu. Sodelovanje v MOM krepi ugled in izboljšuje mednarodno podobo, položaj ter verodostojnost Republike Slovenije. Druga možnost za pomoč Slovenske vojske pri zagotavljanju zunanjepolitičnih interesov in ciljev je diplomacija, ki je orodje zunanje politike. S članstvom Slovenije v različnih mednarodnih organizacijah je predvsem pri največjih (OZN, Nato, EU, OVSE) država spoznala, da bo delo slovenskih predstavništev v teh organizacijah okrnjeno brez vojaških strokovnjakov in diplomatov, saj civilni strokovnjaki in diplomati ne morejo biti kos vsem izzivom, predvsem pa ne tistim, ki se tičejo vojaške stroke. V mednarodni skupnosti se na sodelovanje v MOM ne gleda več kot le na zagotavljanje varnosti in ugleda, temveč se pojavlja čedalje več možnosti za uresničevanje gospodarskih interesov države na območjih, kjer delujejo vojske posameznih držav v sklopu MOM. V zaključni nalogi smo preverili, kakšna je gospodarska izmenjava (izvoz-uvoz) z državami, s katerimi je Republika Slovenija skupaj s Slovensko vojsko v preteklosti sodelovala in še sodeluje v MOM.
Ključne besede: zunanjepolitični interesi in cilji, mednarodne operacije in misije (MOM), diplomacija, gospodarska izmenjava
Objavljeno: 24.01.2019; Ogledov: 5404; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

206.
Izkušnje Slovenske vojske iz evropske migrantske krize
Igor Šepec, 2018

Opis: Naloga predstavlja pridobljene izkušnje Slovenske vojske v podpori državnim organom v migrantski krizi leta 2015. Cilj naloge je odgovoriti na vprašanje, povezano z ustreznostjo normativnih in zakonskih podlag za sodelovanje Slovenske vojske v migrantski krizi, in ugotoviti, kako dobro državni organi prepoznavajo in razumejo uporabo zmogljivosti Slovenske vojske za njihovo podporo. Odgovori na v začetku postavljeni hipotezi so oblikovani na osnovi proučevanja zgodovine migracij, globalnih vzrokov za nastanek migracij, poročil o obvladovanju migrantske krize v Republiki Sloveniji, proučevanja normativnih in zakonskih podlag za delovanje Slovenske vojske ter proučevanja %študije primera% sodelovanja Slovenske vojske v podpori državnim organom.
Ključne besede: evropska migrantska kriza 2015, migrant, begunec, Slovenska vojska, policija, civilna zaščita, izkušnje
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 5771; Prenosov: 70
.pdf Polno besedilo (1,62 MB)

207.
Strateško komuniciranje države in oborožene sile
Marjan Sirk, 2018

Opis: Zgodovina kaže, da so bili ljudje vedno, še pred izbruhom vojne, deležni vplivov v obliki pojasnil, razlag, informacijskih kampanj in podobno, ki pa so bili močno pogojeni s tem, kako so situacijo videli ali želeli prikazati pomembni akterji, predvsem aktualna oblast. Vodstvo države torej komunicira tako z državljani lastne države kot z državami oziroma oblastjo in državljani drugih držav ter naddržavnimi in nedržavnimi subjekti. Namen tega komuniciranja je doseči ali podpirati dosego določenega strateškega cilja, h kateremu so usmerjene vse dejavnosti in elementi moči države, tudi njenih oboroženih sil. Komunikacijska strategija in njeno ustrezno izvajanje lahko odločilno prispevata k uresničevanju nacionalnih ciljev, država pa lahko z učinkovitim strateškim komuniciranjem deluje tudi v podporo njenim oboroženim silam in odločilno prispeva k varnosti države. Strateško komuniciranje izvajajo tudi zavezništva, kot je zveza Nato, pa tudi naddržavni in nedržavni subjekti.
Ključne besede: komuniciranje, strategija, strateško komuniciranje, oborožene sile, država, javnosti, informacijsko delovanje, psihološke operacije
Objavljeno: 21.01.2019; Ogledov: 5739; Prenosov: 155
.pdf Polno besedilo (1,23 MB)

208.
Slovenska vojska do 2025 in naprej
Franjo Lipovec, 2018

Opis: V zaključni nalogi Slovenska vojska do 2025 in naprej - izzivi in priporočila smo se osredotočili na identifikacijo možnih sprememb, ki bodo zagotavljale delovanje SV v prihodnosti glede na spremenjeno varnostno okolje. V nalogi smo analizirali trenutno stanje, ugotavljali slabosti in prednosti ter ponujali priporočila za organiziranost in delovanje SV glede na spremenjeno varnostno okolje. S tem namenom smo ugotavljali ali preoblikovanje SV sledi transformacijskim procesom v zavezništvu. Z uporabo koncepta DOTMLPF-I in razvoja vojaških zmogljivosti pa smo opredelili področja, ki jih je treba za učinkovito izvajanje nalog okrepiti. Nalogo smo razdelili na deset poglavij. Najprej smo predstavili vlogo, namen in naloge SV, ki izhajajo iz strateških dokumentov RS. Sledi predstavitev transformacijskega imperativa zavezništva s poudarkom na okolju vojskovanja prihodnosti. S proučevanjem sodobnih geopolitičnih strateških trendov smo ugotavljali vire ogroženosti v prihodnosti ter njihov vpliv na transformacijo vojska. V nadaljevanju smo ugotavljali vlogo sodelovanja v zavezništvu in odgovore na sodobne izzive prihodnosti. Z analizo stanja v SV smo določili slabosti in priložnosti za izboljšanje. Na podlagi dobljenih rezultatov in diskusije smo ugotovili, da je SV v stagnaciji in ne podpira vojskovanja v prihodnosti. Z izvedeno analizo razvoja vojaških organizacij v prihodnosti ter pregleda strateških konceptov Nata pa, da mora SV za uspešno delovanje v prihodnosti slediti transformacijskim imperativom zavezništva. Ob koncu smo podali tudi priporočila za delovanje SV v prihodnosti. Zavedamo se, da so priporočila težko dosegljiva, vendar brez dolgoročne vizije razvoja SV do leta 2050 kratkoročno ne bomo mogli določiti prave poti za doseganje dolgoročnih ciljev. Temeljna ugotovitev naloge je torej bila, da je SV treba do leta 2025 in naprej oblikovati kot majhno, ampak še vedno dovolj močno vojaško silo, ki lahko s trajnostnimi viri zagotavlja visoko usposobljene in izurjene združene sile, ki so povezljive z vojskami držav zaveznic Nata in partnerji ter ima operativni fokus na Evropo in regijo JV Evrope s poudarkom na zahodnem Balkanu. Pri svojem delovanju upošteva principe varnostnega sodelovanja, izražene v strateških dokumentih Nata.
Ključne besede: Slovenska vojska, Nato, DOTMLF-I, vojskovanje prihodnosti, varnostno okolje
Objavljeno: 09.01.2019; Ogledov: 5263; Prenosov: 193
.pdf Polno besedilo (830,41 KB)

209.
Hibridno delovanje kot metoda uresničevanja nacionalne strategije
Blaž Tomšič, 2018

Opis: Malešič (2016, str. 81) navaja, da Rusija trenutno velja za vodilno silo v hibridnem vojskovanju, kjer je pri uporabi medijev in komunikacij prehitela informacijsko bolj razviti Zahod. Da ta trditev drži, je dokaz ruska operacija aneksije Krima leta 2014, ki je bila izpeljana z neverjetno hitrostjo in uigranostjo različnih mehkih in trdih instrumentov nacionalne moči ob hkratni uporabi moči protestov lokalnega prebivalstva. Mednarodna skupnost se je na to ali zelo medlo ali pa neustrezno odzvala. Brutalnost in hkratna kirurška natančnost izvedbe operacije daje občutek, kot da je čisto vsak od instrumentov nacionalne moči odigral svojo vnaprej točno določeno vlogo, ki je imela podlago tudi v krovnih dokumentih nacionalne varnosti in obrambe, kot sta nacionalno varnostna strategija in vojaška doktrina. To je svojevrsten dokaz prilagoditve ruskega vojaškega in političnega strateškega okvira delovanja na nove globalne izzive sodobnega sveta. Prej toga in pregovorno sovjetskemu načinu zavezana Rusija, navajena uporabe primarno brutalne vojaške moči, se je v tem primeru pokazala za dinamično in izjemno prilagodljivo silo sposobno uporabiti različne instrumente nacionalne moči ob ustrezni podpori precej spremenjenega a izjemno učinkovitega vojaškega instrumenta moči. S tem pa je dejansko šokirala zahodno strokovno in politično javnost in odprla velike razprave v strokovnih krogih, ki ji sposobnosti tovrstnega delovanja niso pripisovali. Hibridno delovanje je postalo stalnica v vojaških in političnih krogih Zahoda kakor tudi iskanje rešitev za učinkovito upiranje novi grožnji, ki jo je s Krimom predstavila ruska stran.
Ključne besede: hibridno delovanje, nacionalna strategija, vojaška doktrina, Krim
Objavljeno: 07.01.2019; Ogledov: 5541; Prenosov: 132
.pdf Polno besedilo (1,92 MB)

210.
Vloga Slovenske vojske pri zagotavljanju kibernetske varnosti slovenske družbe
Marko Košir, 2018

Opis: Kiberprostor1 je v nalogi predstavljen kot globalna družbeno-tehnološka domena vitalnega pomena za delovanje sodobne družbe, zato je skrb za učinkovito odzivanje na grožnje in sistematičen pristop k njegovi varnosti velik izziv tudi za Slovensko vojsko. Tako Nato kot Evropska unija (EU) sta v svojih strategijah opredelila izhodišča za ustrezno odzivanje držav članic. Predstavljene so pristojne mednarodne in slovenske področne institucije ter aktivnosti oboroženih sil ZDA, Nemčije in Avstrije kot primeri globalnega, regionalnega in lokalnega pristopa h kibernetski obrambi. Slovenija je na podlagi svoje Strategije kibernetske varnosti in Zakona o informacijski varnosti formalno uredila v nalogi opisane pogoje za ustrezno informacijsko varnost in odzivanje na kibernetske grožnje, kjer se nakazujejo možnosti za prispevek Slovenske vojske (SV) k splošni kibernetski varnosti slovenske družbe. S tem v zvezi so v nalogi nakazani možni pristopi k urejanju kibernetske obrambe v Slovenski vojski in s tem povezani izzivi kot del sestavin vojaške obrambe.
Ključne besede: kiberprostor, kibernetska varnost, kritična infrastruktura, kibernetska obramba, Slovenska vojska
Objavljeno: 07.01.2019; Ogledov: 5467; Prenosov: 252
.pdf Polno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh
www.mo.gov.si Kolofon   | Nastavitve piškotkov Na vrh