Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...

Knjižnično-informacijski in založniški center

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice
  • (Pomoč)
  • A-
  • A+
  • English (UK)
  • Slovenščina

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Vrsta gradiva: * po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 215
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Podpora države gostiteljice pri izvedbi procesa RSOM tujih enot čez Republiko Slovenijo
Peter Casar, 2020

Opis: Po dolgem času je spet v resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (RS) opredeljena možnost tveganja vojaškega konflikta, ki lahko preide v širše razsežnosti in da je RS lahko izpostavljena neposrednim vojaškim grožnjam. Koncept odvračanja in obramba je prednostna naloga posamezne Evropske države in zveze Nato. RS je s svojim geostrateškim položajem v Evropi, potencialna država preko katere se bodo premeščale zavezniške sile. Del premeščanja zavezniških sil se imenuje proces RSOM. RS se je kot članica zveze Nato zavezala, da bo vsem zavezniškim silam, ki se bodo nahajale na ozemlju ali prečkale ozemlje RS zagotavljala podporo države gostiteljice. Nato je izdal dokumente, ki opredeljujejo kako se proces RSOM izvaja in kakšna logistična podpora mora biti zagotovljena za uspešno izvedbo tega procesa. Naloga podaja celovito podobo procesa RSOM, ter na podlagi primera mednarodne vojaške vaje %Regijske vaje 2019% ugotavlja pripravljenost Slovenske Vojske v zagotavljanju logistične podpore zavezniškim silam pri izvedbi procesa RSOM.
Ključne besede: podpora države gostiteljice (PDG), letališče, pristanišče, center za podporo konvojev, oskrba z gorivom med premikom, območje nastanitve, regijske vaje 2019
Objavljeno: 19.05.2020; Ogledov: 58; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,56 MB)

2.
Perspektiva žensk v specialnih silah na primeru Slovenske vojske
Karmen Poklukar, 2020

Opis: Sposobnost delovanja specialnih sil v kompleksnem in nepredvidljivem varnostnem okolju zahteva ustrezne prilagoditve njihovega delovanja, z iskanjem različnih strukturnih in zmogljivostnih kombinacij ter sinergij pri spoprijemanju s posebnimi nalogami. V okviru teh nalog specialne sile prepoznavajo prednosti ženskega spola, z njihovo integracijo pa nakazujejo na pomemben premik k sodobnemu razumevanju specialnih sil, temelječemu na učinkovitosti ob izkoriščanju sposobnosti obeh spolov. Specialne sile se integracije žensk lotevajo na različne načine - od oblikovanja povsem ženskih specialnih enot, mešanih timov, do vključevanja ženskih pripadnic samo za čas izvedbe specifičnih nalog. V zaključni nalogi ugotavljamo, da kljub prepoznavanju prednosti žensk pri izvajanju specifičnih nalog specialnih sil še vedno ostaja precejšnja dilema glede oblikovanja mešanih sestavov. Podobno sliko kaže tudi praksa, kjer je kljub formalni možnosti integracija žensk v specialne sile še vedno skoraj nična. Največje vprašanje predstavlja ohranjanje strogih fizičnih izbirnih kriterijev za oba spola, ki po eni strani omogočajo pripadnikom specialnih sil ohranjati elitnost v oboroženih silah po drugi strani pa zmanjšujejo njihovo dostopnost fizično šibkejšemu spolu. Prilagajanje kriterijev pa glede na teoretična in empirična spoznanja ne prispeva h kohezivnosti enote. Pri vsem tem je treba izpostaviti še dejstvo, da se problematika nanaša na specialne sile s prestižnim statusom v svetu, kjer se tovrstna vprašanja rešujejo še toliko bolj premišljeno, procesno in v daljšem časovnem okviru. Delni premiki k vključevanju žensk v specialne sile so v nekaterih državah že bili narejeni, v nobeni od teh držav pa pod nobenim pogojem s temi pristopi ne želijo oslabiti poslanstva in status specialnih sil. Slednje smo na podlagi izvedenih intervjujev ugotovili tudi na primeru Enote za specialno delovanje Slovenske vojske. Trend vključevanja žensk v specialne sile bo tako še naprej odvisen predvsem od zahtev varnostnega okolja, ki je hkrati tudi največji spodbujevalec razvoja specialnih sil.
Ključne besede: specialne sile, ženske v specialnih silah, izbirni postopek
Objavljeno: 14.05.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (682,29 KB)

3.
Ženske v Slovenski vojski na poveljniških dolžnostih na mednarodnih operacija in misijah
Ela Tonin Mali, 2020

Opis: Slovenska vojska že dvaindvajset let sodeluje na mednarodnih operacijah in misijah. S svojim delom prispeva k pravični delitvi bremen znotraj članic Nata in EU ter krepi prepoznavnost Republike Slovenije v mednarodnem okolju. Slovenska vojska pošilja na mednarodne operacije in misije ustrezno usposobljene, povezljive in po standardih zavezništva opremljene enote, ki izvajajo naloge skladno z mandatom operacij in s sprejetimi pravili delovanja. Pri napotitvi kontingentov na mednarodne operacije in misije sprejemajo največ obveznosti prav poveljniki, ki so odgovorni tako za enoto kot tudi za izvedbo zaupane naloge. V zaključni nalogi nas je zanimalo, kako se s poveljniškimi dolžnostmi v mednarodnih operacijah in misijah soočajo ženske častnice Slovenske vojske. Ugotovili smo, da je delež ženskih poveljnic na mednarodnih operacijah in misijah glede na skupen obseg ženskih poveljnic v Slovenski vojski sorazmeren. Problem, ki smo ga pri tem zaznali je v ravneh poveljevanja, saj se večina teh poveljniških dolžnosti nanaša na začetniške poveljniške dolžnosti častnika (vod, četa), medtem ko so višje ravni poveljevanja v ženskih vlogah pojavljajo zelo redko. Pravzaprav nismo pri tem ugotovili nobenega sistematičnega pristopa, ki bi lahko vplival na nadaljevanje te sorazmernosti ženskega prevzemanja poveljniških dolžnosti na mednarodnih operacijah in misijah na višjih ravneh. Razlogov za (ne)odločanje žensk za prevzemanje poveljniških dolžnosti, ki smo jim v zaključni nalogi na podlagi izvedene ankete posvečali prav tako veliko pozornosti, je veliko. Po naših ugotovitvah je ta odločitev, ki jo vsaka častnica različno ponotranji, vezana na razmerje med formalnimi (dejansko uresničevanje karierne poti) in neformalnimi (usklajevanje družinskih obveznosti, vpetost v okolje) socializacijskimi dejavniki, ki z leti vse bolj otežujejo uresničevanje lastnih ambicij, še posebej ženski. Zaključna naloga prinaša v slovenski prostor in Slovensko vojsko zanimivo raziskavo o ženskem poveljniškem potencialu za mednarodne operacije in misije, ki je nastala na podlagi anketiranja častnic Slovenske vojske, ki so te dolžnosti neposredno izkusile v praksi. Zato so izsledki raziskave relevantni tudi za ključne odločevalce v Slovenski vojski pri nadaljnjem usmerjanju razvoja zlasti ženskega poveljniškega kadra.
Ključne besede: Slovenska vojska, ženske poveljnice, mednarodne operacije in misije
Objavljeno: 13.05.2020; Ogledov: 82; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,02 MB)

4.
PM organizacija in materialna formacija
David Ozebek, 2002

Ključne besede: Slovenska vojska, vojaška organizacija, poveljevanje, poveljniška mesta
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 289; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (1,63 MB)

5.
6.
7.
Metodologija za ocenjevanje pripravljenosti Slovenske vojske
Albin Tepeh, 2002

Ključne besede: Slovenska vojska, vojaška organizacija, vojaško usposabljanje, ocenjevanje
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 238; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (746,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
9.
10.
Četa v obrambi v gorskem svetu
Primož Markovc, 2002

Ključne besede: pehota, gorska četa, gorski vod, vojaške operacije
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh
www.mo.gov.si Kolofon   | Nastavitve piškotkov Na vrh