Abstract: Javno naročanje je dejavnost, s katero država na trgu nabavlja dobrine, ki jih potrebuje. Področje javnega naročanja je v Evropski uniji in Republiki Sloveniji regulirano z direktivami, z zakoni in s podzakonskimi akti. Pri izvedbi postopka javnega naročanja se mora naročnik držati Zakona o javnih naročilih in načel javnega naročanja. Naročnik mora postopke javnega naročanja izvajati gospodarno in učinkovito ter spoštovati pravna pravila in načela javnega naročanja. Pri izvajanju postopkov javnega naročanja lahko pride do nepravilnosti, ki so pravne ali ekonomske narave. Ključno vprašanje raziskave je bilo, kakšen je prispevek obvladovanja tveganj k izboljšanju delovanja sistema javnega naročanja v Slovenski vojski (SV). V ta namen smo preučili značilnosti javnega naročanja, pomen obvladovanja tveganja, vlogo notranjih kontrol in notranjega revidiranja v SV. Prikazal sem možnosti obvladovanja tveganj, ki nastajajo kot posledica postopkov in predpisov javnega naročanja na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije in v SV ter možne poti za zmanjševanje tveganj pri dejavnostih javnega naročanja v tej organizaciji. Poseben poudarek pa smo dali izbiri ustrezne strategije obvladovanja tveganj in modelov upravljanja s tveganji pri javnih naročilih v SV.
Keywords: javna naročila, tveganja, upravljanje s poslovnimi tveganji, COSO metoda, ocenjevanje tveganja, kontrola, notranja kontrola, register tveganj
Published: 11.11.2011; Views: 7886; Downloads: 245
Fulltext (727,44 KB)

Abstract: Vojne so zaznamovale začetek in konec 20. stoletja na Balkanu. To je bilo obdobje, ko so postajale napetosti med razvitim severnim delom in nerazvitim južnim delom nekdanje države nevzdržne, nasproti partijski strukturi se je začela krepiti opozicija. Razpad dvopolarnega sistema mednarodnih odnosov je pripeljal do popolnoma novega položaja Balkana. Izvori konflikta, ki so nastajali na območju jugovzhodne Evrope, so se odvijali po identičnem scenariju in so imeli korenine v nacionalističnih težnjah enega naroda nad drugim, podkrepljenih z verskim ekstremizmom, migracijami, begunci in drugimi zgodovinskimi spremenljivkami, pa tudi s korupcijo in organiziranim kriminalom. Pokazalo se je, da države tega območja niso bile sposobne zgraditi lastnega varnostnega sistema ter da je z razpadom blokovskega ravnovesja nastal varnostni vakuum. Nerešena etnična in druga vprašanja, ki so dejansko pripeljala do spopadov in pozneje vojn v nekdanji Jugoslaviji, so Evropi razkrila balkanske razdelitve in probleme, ki iz njih izvirajo. Hkrati so veliki valovi beguncev zalili Evropo in del varnostnih problemov prestavili na območje zunaj balkanske regije. Obsežno in dolgotrajno iskanje možnosti za mir na tleh nekdanje Jugoslavije je bilo posledica nemoči porajajoče se svetovne ureditve po koncu hladne vojne in neprimernost njenih sredstev za hitro reševanje kriz. Čeprav je Evropa pri svojem pogledu na krizo poskušala oblikovati enotno politično izhodišče, je bilo že od začetka videti, da imajo velike evropske države različne poglede. Danes je po eni strani zelo težko, po drugi strani pa zelo lahko govoriti o varnosti v regiji. Lahko zato, ker imamo v bližnji preteklosti izvrsten primer grožnje evropski kolektivni varnosti % kosovsko krizo in še celo jugoslovansko kalvarijo pred tem, težko pa zato, ker danes, po dokaj uspešni stabilizaciji Balkana oz. JV Evrope, tako rekoč ni niti ene trde grožnje varnosti v regiji. Kljub temu pa lahko še vedno trdimo, da so medetnični odnosi, begunci, migracije, korupcija in druge težnje še vedno prisotne in kot take tudi vplivajo na varnostne razmere na Balkanu. Odgovornost za rešitev balkanskih konfliktov mora v tem primeru prevzeti Evropa, kajti potencialna žarišča so na njenem pragu. Dolgoročnejše rešitve balkanskih konfliktov je potrebno iskati v postavljenih načelih in vrednotah ter v njihovi dosledni uporabi.
Keywords: varnostne razmere, Balkan, nacionalizem, grožnje
Published: 11.11.2011; Views: 7825; Downloads: 165
Fulltext (511,83 KB)

Abstract: Za spremenjeno varnostno okolje je značilna kompleksnost ogrožanja varnosti, ki se kaže predvsem v prepletanju vojaških in nevojaških groženj, preraščanju nacionalne varnosti v mednarodno in nasprotno, povečanju povezanosti in odgovornosti med subjekti zagotavljanja varnosti, kot so država, meddržavne in naddržavne ter nevladne organizacije in mednarodne korporacije. Instrumenti in mehanizmi zagotavljanja varnosti postajajo zapleteni, povezujejo pa se v sistem na ravni države in tudi mednarodne skupnosti. Spremembe v varnostnem okolju, novi izzivi nacionalni varnosti, postmoderne težnje razvitih industrijskih držav ter zmanjšanje in profesionalizacija nacionalnih armad vodijo k integraciji obrambnostrateških struktur. Glavni cilji integracije so zmanjšanje hierarhičnih ravni, racionalizacija ter zanesljivejši vojaški nasvet. Prihodnja organiziranost strateške ravni Ministrstva za obrambo naj bo taka, da bo sposobna uresničevati načelo zagotavljanja ustrezne podpore za čim učinkovitejša razvoj in delovanje Slovenske vojske, skladno s standardi Nata.
Keywords: tajnost podatkov, obrambni sistemi, organizacija obrambe, obrambni štabi, strategija, varnostno okolje, Slovenska vojska
Published: 11.11.2011; Views: 8435; Downloads: 244
Fulltext (774,42 KB)

Keywords: komunikacijski sistemi, informacijski sitsemi, omrežja, infrastruktura, tranformacija, Slovenska vojska
Published: 11.11.2011; Views: 8099; Downloads: 106
Fulltext (472,23 KB)

Abstract: Mednarodno okolje se je v preteklih letih dramatično spremenilo. Grožnjam današnjega časa se tudi na prostranstvih morij in oceanov ni več mogoče zoperstavljati samostojno, oziroma si ga zamišljati brez skupnega sodelovanja. Gre za potrebo po učinkoviti mednarodni povezljivosti, ki bo v skupni sinergiji omogočila zagotavljanje ustrezne globalne varnosti na morju. Dejstvo je, da je več kot 90 odstotkov vse trgovine povezane z morjem. Nesoglasja v mednarodnih odnosih, moten pomorski promet ter prekinitev komunikacijskih in informacijskih sistemov lahko ima negativne posledice na nacionalna gospodarstva in razvoj. Za Slovenijo je to še toliko bolj pomembno saj je luka Koper edino slovensko pristanišče.
Keywords: pomorski promet, varnost pomorskega prometa, nacionalni prometno-varnostni podsistem, regionalne iniciative, medresorsko sodelovanje, koordinacija služb na morju
Published: 11.11.2011; Views: 8028; Downloads: 256
Fulltext (624,40 KB)