Opis: Že pred prvimi demokratičnimi volitvami v Sloveniji so v bivši Jugoslaviji med republiškimi vodstvi potekala iskanja rešitev o preureditvi političnih in družbenoekonomskih odnosov znotraj federacije, vendar niso prinesla rešitve, razen če ne štejemo za rešitev to, da so pokazala, da so med posameznimi republikami tolikšne razlike v pogledih na bodočo ekonomsko, politično in državno ureditev Jugoslavije, da jih ne bo možno uskladiti in da bo potrebno v Sloveniji iskati pot za uvedbo političnih in družbenoekonomskih sprememb ločeno od ostalega dela jugoslovanske federacije. Republika Slovenija je leta 1991 pričela s samostojnim poskusnim služenjem vojaškega roka. Za ta namen sta bila ustanovljena dva t. i. učna centra (UC), in sicer na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. Temeljni namen usposabljanja je bil usposobiti vojake, poleg tega pa tudi preveriti ustreznost vsebin in organiziranosti vojaškega usposabljanja, hkrati pa še ugotoviti, ali so nove uniforme in druga osebna oprema primerne za nabornike nastajajoče slovenske vojske. Izkušnje, ki so bile pridobljene med poskusnim usposabljanjem, so služile kot izhodišče načrtovalcem rednegausposabljanja vojaških obveznikov in samim izvajalcem pouka ter usposabljanj. Z zaključkom poskusnega usposabljanja so bile razrešene dileme o dolžini služenja vojaškega roka, opremi, ki naj jo uporablja vojaški obveznik, materialni zagotovitvi pouka in zaledni zagotovitvi usposabljanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... teritorialna obramba, jugoslovanska ljudska armada, učni centri, usposabljanje...
Ključne besede: teritorialna obramba, jugoslovanska ljudska armada, učni centri, usposabljanje
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 11625; Prenosov: 427
Polno besedilo (1,57 MB)

Opis: Naloga preučuje vlogo, pomen Manevrske strukture narodne zaščite, ki je bila prva sodobna, organizirana in izključno slovenska oborožena sila katere glavninamen je bil preprečitev izvajanja sramotnega ukaza o razorožitvi Teritorialne obrambe Republike Slovenije. V primeru posredovanja zveznih oblasti že v letu 1990, pa bi po potrebi z orožjem zavarovala interese Republike Slovenije. Pravno podlago za nastanek organizacije se našli znotrajže obstoječe Jugoslovanske zakonodaje v obliki že do takrat poznane Narodne zaščite, kajti vsi glavni položaji na Republiškem štabu Teritorialne obrambe so bili zasedeni z jugoslovanskimi oziroma pro jugoslovanskimi častniki, ki takšne organizacije zagotovo ne bi podprli. Zaradi tega so moraliustanoviti vzporedno organizacijo, ki je morala delovati v popolni tajnosti. Sprejeli so svoje dokumente od katerih je zagotovo najpomembnejša direktiva MSNZ in ob odlični organizaciji razprostrli svojo mrežo po celotni Sloveniji. Ravno odločna akcija MSNZ je kljub kratkemu obstoju omogočila zavarovanje slovenskega orožja in je pokazala odločnost in podporo demokratičnim prizadevanjem. Trdimo lahko, da duh MSNZ še vedno živi saj se je najprej neposredno podredila v Teritorialno obrambo, ta pa se je kasneje preoblikovala v Slovensko vojsko.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...osamosvojitev Slovenije, JLA, teritorialna obramba, manevrska struktura narodne zaščite, Slovenija, zgodovina,...
Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, JLA, teritorialna obramba, manevrska struktura narodne zaščite, Slovenija, zgodovina, 1990-1991
Objavljeno: 24.04.2012; Ogledov: 11760; Prenosov: 915
Polno besedilo (1,47 MB)

Opis: Leto 1991 je za Republiko Slovenijo pomenilo konec dalj časa trajajočega življenja v skupni državi Jugoslaviji. Zgodil se je prelom z zgodovino neke države in posledično je nastala samostojna Slovenija. V okviru osamosvojitvenih procesov je bila usoda Slovencev še negotova. Za zagotovitev mirnejših časov je bilo potrebno poseči po orožju. Slovenci so stopili skupaj in se odločili braniti svoje domove v stari-novi domovini. V to zgodbo spada tudi boj za mejni prehod Holmec, ki se je 27. in 28. junija, leta 1991, odvil na Koroškem. Spopad, ki je trajal nekaj ur, se je odvil v dolini kraja Dolga Brda, tik pred državno mejo z Republiko Avstrijo, kjer stoji zgradba mejnega prehoda Holmec. Na eni strani sta bili slovenska Teritorialna obramba in milica, ki sta poskušali razbremeniti oblegani mejni prehod in prisiliti k predaji pripadnike Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Ti so na drugi strani izvrševali zvezne ukaze za zasedbo mejnih prehodov. Ključna značilnost tega konflikta je prisotnost civilnih prebivalcev na bojišču, upoštevanje naravne konfiguracije zemljišča ter poveljevanje in kontrola, podprta z uporabnimi obveščevalnimi podatki.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Holmec. Na eni strani sta bili slovenska Teritorialna obramba in milica, ki sta poskušali razbremeniti...
Ključne besede: osamosvojitev, oboroženi boj, Holmec, teritorialna obramba, milica, Slovenija, 1991
Objavljeno: 13.04.2012; Ogledov: 10693; Prenosov: 403
Polno besedilo (2,70 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Teritorialna obramba, TO, 7. pokrajinski štab TO Vzhodnoštajerske pokrajine, 7. PŠTO VŠP, Jugoslovanska ljudska armada, JLA, Manevrska struktura narodne zaščite, MSNZ, osamosvojitvena vojna, magistrska dela
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 9201; Prenosov: 971
Polno besedilo (1,15 MB)

Opis: Študija vsebuje pregled spopadov med vojno za Slovenijo leta 1991, ki so potekali v krajih na smeri od Ormoža do Gornje Radgone. Namenjena je udeležencem študijskih potovanj, ki jih organizira Vojaški muzej Slovenske vojske za pripadnike enot Slovenske vojske (pretežno Šole za častnike/Poveljniško-štabne šole, lahko pa tudi drugih), da se seznanijo s takratnimi dogodki, in prek nalog, ki naj bi jih reševali med potovanjem, podajo svoje rešitve v morebitnih podobnih situacijah.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...osamosvojitev, teritorialna obramba, jugoslovanska vojska, vojni konflikti, Gornja Radgona,...
Ključne besede: osamosvojitev, teritorialna obramba, jugoslovanska vojska, vojni konflikti, Gornja Radgona, Ormož
Objavljeno: 21.02.2019; Ogledov: 5908; Prenosov: 363
Polno besedilo (447,91 KB)