1. |
2. |
3. Pomen obvladovanja socialnih veščin pri razvoju častnika : zaključna nalogaZoran Romih, 2012 Opis: Vsak človek je središče vsega, pa kljub temu ne moremo eden brez drugega. Sočlovek je bistven za naš obstoj in naše vedenje; z drugimi smo povezani s svojo odgovornostjo. Človekova odgovornost ni le odgovornost za samega sebe, temveč hkrati odgovornost za vse ljudi. Svoboda, ki jo prinaša individualizem, torej ni dovolj, da se odrečemo bistvu tega, kar sestavlja človeško življenje - to je socialnost, saj smo socialna bitja. Vsak odnos do stvari, vsako stališče je svobodna odločitev. Zato je bivanje odgovorno in to nenehoma, zakaj odločati se je treba zmerom znova v vsaki situaciji, nobena odločitev ni dokončna (Sartre, 1975: 380). Človeški dejavnik je še vedno ključni element pri doseganju uspeha vojaških organizacij. Uspešno vodenje vojaških enot si tako v miru kot v vojni ne moremo predstavljati brez vojaških vodij. Vojaškega vodjo opredeljujejo elementi, ki predstavljajo tako imenovani okvir vodenja. Zajemajo znanje, lastnosti in dejanja vojaških vodij. Vsak vodja mora posedovati in uporabljati tri vrste znanj in veščin: tehnična ali strokovna znanja, konceptualna ali organizacijska znanja in znanja o medčloveških odnosih, ki se razlikujejo po ravneh vodenja (direktna, organizacijska in strateška). Socialne veščine oziroma spretnosti kot del koncepta vodenja temeljijo na sistemu stališč, interesov, vrednot in socialnih norm, ki posamezniku omogočajo, da razume samega sebe in svoje okolje ter se na podlagi tega odzove na dogajanje s strategijo v skladu s cilji, ki jih ima v danem trenutku. Najdeno v: osebi Ključne besede: voditelj, vodenje, socialne veščine, ravni voditeljstva Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 6592; Prenosov: 113 Polno besedilo (779,43 KB) |
4. Neželeni pojavi vojaškega voditeljstvaFranc Kalič, 2018 Opis: Neželeni pojavi voditeljstva so nesprejemljiva ravnanja, ki so v različnih oblikah prisotna v vseh organizacijah in na vseh ravneh. Skupno takim ravnanjem je, da destruktivno vplivajo na celotno organizacijo in posameznike v njej. Pojavljajo in razvijajo se zato, ker v organizacijah niso razvite in vzpostavljene prakse za zaznavanje in preprečevanje teh in tako se jih posredno dopušča. Eden od pomembnih vzrokov zanje so tudi značilnosti določene organizacijske kulture, ki je odsev širše družbe in posledica različnih razvojnih vplivov. Vojaška organizacija je zaradi svojih konformističnih lastnosti nagnjena k prepričanju, da vzgaja, izobražuje in karierno razvija dobre voditelje, zato na tem področju težko razvija samokritičnost. V vojaških formalnih okvirih se težko priznava, da obstajajo in se razvijajo neželeni pojavi voditeljstva. Dejstvo je, da so v vojaški realnosti taki pojavi zaznani ter destruktivno vplivajo na usposabljanje, razvoj in delovanje vojske. Lahko bi celo zaznali organizacijsko hipokrizijo, ki se izraža v protislovju med želenim in resničnim, med teorijo o želenih voditeljih in zaznanih praksah slabega voditeljstva, kar pa je težko dokazljivo. Ena izmed lastnosti vojaške organizacije je izrazita hierarhičnost. V obravnavanem kontekstu to pomeni, da formalno problematiziranje pojavov slabega voditeljstva večinoma zahteva smelost podrejenih ravni, ki na to opozarjajo in s tem tudi vzbujajo dvome v celoten karierni sistem in odgovornost odločevalcev. V vojaškem okolju je treba intenzivno združevati napore za uveljavljanje pozitivnih praks, ki bodo zaznavale in preprečevale neželene pojave voditeljstva ter hkrati spodbujale proces razvoja sposobnih voditeljev. Najdeno v: osebi Ključne besede: organizacijska kultura, vojaška organizacija, neželeno voditeljstvo, toksično vodenje, poveljnik Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 6046; Prenosov: 199 Polno besedilo (1,81 MB) |
5. Družbeni mediji kot orodje vojaškega voditeljstvaBarbara Hanžič, 2019 Opis: Družbeni mediji so postali najpomembnejše orodje komuniciranja. V današnjem informacijskem okolju ljudje novice iščejo v družbenih medijih, torej morajo tudi oborožene sile biti tam, kjer poteka komunikacija. Kako učinkovito uporabljati družbene medije, pa je za vojaške organizacije vedno vroča tema. V vojaških strukturah se zaradi narave dela vedno pojavljajo legitimni pomisleki in tveganja, povezani z uporabo družbenih medijev. A koristi družbenih medijev ustvarjajo vtis aktualnosti in povečujejo kredibilnost vojaške organizacije, zato so družbeni mediji za vojaške voditelje v času omejenih virov, še toliko bolj učinkovit način pripovedovanja in širjenja vojaške zgodbe. Slovenski vojaški voditelji so na področju komuniciranja prek družbenih medijev zelo omejeni. Družbene medije upravljajo odgovorni za odnose z javnostmi, ki so v njih sicer vzpostavili kar nekaj vojaških kanalov, a te za celotno vojaško strukturo upravlja le peščica ljudi. V krmarjenje med poplavo vedno novih in spreminjajočih se trendov, ob upoštevanju usmeritev in dobrih praks Zavezništva, bi bilo v slovensko vojaško delovanje v družbenih medijih treba vključiti vojaške voditelje na različnih ravneh. Najdeno v: osebi Ključne besede: uvajanje, prevzem, opremljanje, oborožitev, vojaška oprema in sistemi, investicijska dokumentacija, življenjski cikel Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 4; Prenosov: 3 Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom! |
6. Sledenje v konceptu voditeljstvaAleksander Drnovšek, 2020 Opis: Slovenska vojska je strogo hierarhično urejena organizacija. Vodenje je organizirano po načelih enostarešinstva in subordinacije. Osrednji element vodenja je poveljnik v odnosu do svojih podrejenih in nadrejenih. S postavitvijo na poveljniško dolžnost se pridobi formalna avtoriteta poveljevanja, kar pa še ne pomeni, da s tem poveljnik postane tudi voditelj. Vojaško voditeljstvo je vplivanje na pripadnike za dosego cilja organizacije, oziroma za uspešno izvedbo naloge. Druga stran voditeljstva je sledenje. V doktrinah tujih vojsk je že opredeljeno, da so za dosego cilja organizacije pomembni tako voditelji kot sledilci. Obstaja več stilov sledenja, ki so značilni za oblikovanje sledenja v Slovenski vojski. Aktivni sledilec je osnovni element kakovostnega sledenja. Poveljevanje s poslanstvom je oblika vodenja za katero je značilno decentralizirano poveljevanje, ki ob spoštovanju usmeritev in navodil nadrejenega poveljnika omogoča večjo hitrost delovanja ter prevzemanje iniciative. V izvedbi poveljnik v čim manjši meri uporablja kontrolo in po nepotrebnem ne ovira svobode delovanja podrejenih poveljnikov. Ti sami odločajo, kako na najboljši način uresničiti poslanstvo enot, ki jim poveljujejo. Pri takšnem načinu vodenja enote, mora poveljnik dobro poznati lastnosti in sposobnosti podrejenih sledilcev. Najdeno v: osebi Ključne besede: voditeljstvo, vodja, poveljevanje, poveljnik, sledenje, sledilec Objavljeno: 13.05.2020; Ogledov: 21; Prenosov: 13 Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom! |
7. Načrtovanje in delovanje kot dejavnik razvoja voditeljstvaAndrej Rižner, 2020 Opis: V vojaški organizaciji so opredeljena razmerja med nadrejenim in podrejenim, torej vodjo in vodenim. Hierarhičen ustroj daje vodji na posameznem nivoju veliko moč. Z razvojem demokratične družbe se deloma izgublja absolutna moč nadrejenega nad podrejenim v vseh oblikah družbenega življenja, kakor tudi v vojaški organizaciji. Vedno bolj je pomembno spoznanje, da je za uspešno delovanje nujno potrebno ustrezno voditeljstvo. Skozi načrtno delovanje vojaška organizacija uresničuje svoje poslanstvo, izpolnjuje sprejete mednarodne obveznosti ter opravlja druge redne in izredne naloge. Želja je ustvariti dobre voditelje in uspešno organizacijo. Zaradi različnih vplivov je to težko doseči. Vzpostaviti je potrebno okoliščine, ki vzpodbudijo interes posameznika, da svoje cilje uresničuje v okviru organizacije. Načrtno ustvarjanje ustreznih okoliščin je pogoj za razvoj kolektivov, voditeljev in organizacije. Vodja postane voditelj, ko mu pripadniki enote sledijo. Njegova moč izhaja in formalne in neformalne avtoritete. Formalna avtoriteta mu je dana s postavitvijo, neformalno avtoriteto si pridobi s svojim delom v enoti. Zraven osebnostnih lastnosti voditelja, njegovega znanja in sposobnosti je potrebno načrtno usposabljanje in delovanje, tako za uspešnost organizacije, kot za razvoj voditeljev, ki so potrebni za njeno uspešnost. Razvoj voditeljstva in doseganje odličnosti se začne pri načrtovanju in delovanju. Najdeno v: osebi Ključne besede: voditelj, načrtovanje, organizacija Objavljeno: 18.05.2020; Ogledov: 6; Prenosov: 6 Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom! |
8. Varovanje dostojanstva med spoloma pri zaposlenih v četiMiran Martinc, 2016 Opis: Družba izraža dostojanstvo kot vrednost človeka in kot enakovrednost med ljudmi, za kar je postavila zakonske okvire, predpise in deklaracije opredeljenih človekovih pravic. Splošna deklaracija človekovih pravic OZN, z resolucijo št. 217 A (III), govori o prirojenem dostojanstvu, svobodi, enakosti in pravičnosti za vsakogar (OZN, Resolucija 217 a(III)). Načelo enakosti spolov je v različnih mednarodnih dokumentih opredeljeno kot temeljno načelo, ki so ga dolžne spoštovati vse države članice medvladnih in mednarodnih organizacij, kot so Evropska unija, Združeni narodi in Svet Evrope. Poudarka na enakosti spolov ne smemo razumeti kot istosti ali podobnosti žensk in moških, temveč kot sprejemanje razlik oziroma drugačnosti med ženskami in moškimi ter enako vrednotenje teh razlik in različnih družbenih vlog. Politika enakosti spolov se tako zavzema za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Glavno vodilo je tako enaka prepoznavnost, enak položaj žensk in moških v družbi ter enako uživanje rezultatov družbenega razvoja. Namen naloge je preveriti raven varovanja dostojanstva med spoloma pri zaposlenih v četi in spoštovanje načela enakih možnosti žensk in moških. Rezultati analize kažejo primerno raven spoštovanja obeh načel. Najdeno v: osebi Ključne besede: dostojanstvo, načelo enakih možnosti Objavljeno: 03.06.2020; Ogledov: 4672; Prenosov: 30 Polno besedilo (896,54 KB) |
9. Vpliv osebnostnih lastnosti poveljnika čete na izgradnjo četeAnita Šefman, 2016 Opis: V nalogi je predstavljen tim in izgradnja tima, predstavljeni so številni pogledi različnih avtorjev ter štiristopenjski model izgradnje tima. Naloga se osredotoča na osebnostne lastnosti dobrega vodje, teoretična izhodišča ter širšo tematiko lastnosti, ki bi jih moral imeti dobri voditelj. V prvem delu je poudarek na temi, kako izgraditi uspešen tim, koliko časa je za to potrebnega in kakšno vlogo ima pri tem vodja. V drugem delu je obravnavan širši kontekst dobrega voditelja, kaj mora BITI, kaj mora ZNATI in kaj DELATI. V nadaljevanju so na podlagi kratke raziskave predstavljene ugotovitve o osebnostnih lastnostih, ki naj bi bile najpomembnejše za dobrega vodja, ugotovitve da obstajajo odstopanja v zaznavi osebnostnih lastnosti vodij na nivoju proučevane čete ter na drugi strani na nivoju 10-odstotnega reprezentativnega vzorca stalne sestave iz leta 2007. Rezultati so potrdili tudi hipotezo, da različne skupine vojaške organizacije različno zaznavajo pomembnost osebnostnih lastnosti poveljnika čete. Najdeno v: osebi Ključne besede: osebnostne lastnosti poveljnika, vojaški tim, poveljnik čete, izgradnja tima Objavljeno: 03.06.2020; Ogledov: 5094; Prenosov: 57 Polno besedilo (925,89 KB) |
10. Poveljevanje na podlagi poslanstva – pogoji za njegovo uspešno implementacijo v Slovensko vojskoAleš Umek, 2022 Opis: Doktrina Slovenske vojske opredeljuje poveljevanje na podlagi poslanstva kot temeljno obliko vodenja, vendar pa tega modela vodenja ni preprosto izvajati. Za njegovo uspešno izvedbo mora biti izpolnjenih več pogojev. Zato avtor analizira uspešnost izvajanja koncepta poveljevanja na podlagi poslanstva v sodobnih zahodnih vojskah, predvsem v ameriški vojski, predlaga smernice za uspešno izvedbo koncepta in primerja, ali Slovenska vojska izpolnjuje kriterije za uspešno izvedbo poveljevanja na podlagi poslanstva. Ker smernic za izvajanje poveljevanja na podlagi poslanstva ni veliko, avtor poskuša skozi koncept opolnomočenja ugotoviti, kako je z izvajanjem poveljevanja na podlagi poslanstva v Slovenski vojski. Avtor ugotavlja, da v Slovenski vojski še niso izpolnjeni vsi pogoji za uspešno izvajanje poveljevanja na podlagi poslanstva v praksi, in opozarja, katerim področjem je treba dati večji poudarek, da bo izvajanje uspešno, ter predlaga, kaj je treba narediti na strateški ravni, da bi predstavljena koncepta lahko zaživela v Slovenski vojski. Najdeno v: osebi Ključne besede: poveljevanje na podlagi poslanstva, vodenje, opolnomočenje Objavljeno: 13.01.2023; Ogledov: 1908; Prenosov: 99 Polno besedilo (1,18 MB) |