Opis: Spremenjenje funkcije oboroženih sil (OS) srednjeevropskih držav po hladni vojni so predmet proučevanja pričujočega dela, ki je najprej zahtevalo, kar seda jasno definiranje pojma "srednje evropsko" oziroma Srednje Evrope in njenih gospodarskih, kulturnih in nenazadnje varnostno-političnih značilnosti. Po koncu hladne vojne se v Evropi in svetu dogajajo pomembne spremembe na področju varnosti in še posebej percepciji nevarnosti - zaznavanje novih, kompleksnih in nadnacionalnih ali globalnih groženj, na katere pa se ne da odgovarjati z OS Clausewitzevega tipa. Zato so se tudi srednjeevropske države odločile za transformacijo svojih OS. Tako imajo danes že vse srednjeevropske države članice Nata t.i. ''poklicne OS'', ki so male, dobro usposobljene, visoko mobilne in sodobno opremljene. Prav vse srednjeevropske države tudi Avstrija in Švica, ki nista članici zveze Nato oziroma sta nevtralni, so spremenile funkcije svojim OS in jih tako namenile, bolj kot za izvajanje vojaške obrambe nacionalne države, za zagotavljanje mednarodne miru in varnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...izvajanje vojaške obrambe nacionalne države, za zagotavljanje mednarodne miru in varnosti.... ...sile, transformacija oboroženih sil, kompleksne grožnje, mednarodne operacije in misije...
Ključne besede: funkcije oboroženih sil, Srednja Evropa, postmoderne oborožene sile, transformacija oboroženih sil, kompleksne grožnje, mednarodne operacije in misije
Objavljeno: 25.04.2013; Ogledov: 9680; Prenosov: 127
Polno besedilo (1,11 MB)

Opis: Hitro spreminjajoče se varnostno okolje, je zahtevalo spremembe v strukturi in organizaciji Slovenske vojske. S članstvom v zavezništvu Nato je postala obveza Republike Slovenije sodelovanje v mirovnih operacijah in misijah. Zmanjšanje logističnih kapacitet, uvajanje v operativno uporabo tehnično visoko razvitih oborožitvenih sistemov in opreme so kazali potrebo po vključevanju zunanjih virov v področje logistične dejavnosti vojaških organizacij. Tako postajajo zunanji viri pomembno orodje za zagotavljanje dodatnih kapacitet, ki povečujejo ali dopolnjujejo vojaške sile in sredstva s stalnimi pogodbami ali pogodbami sklenjenimi le za določeno nalogo. Zunanji viri pa niso le dejavnik logistične podpore vojaških enot, ampak postajajo način logističnega delovanja na območju vojaških operacij. SV je relativno majhna in njeni prispevki so zelo omejeni. Majhne kapacitete in specifične zahteve zahtevajo sklepanje pogodb in sporazumov, s katerimi je zagotovljena konstantna podpora enot in pripadnikov SV kjerkoli po svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...logistika, mednarodne operacije in misije, zunanji viri, logistična zagotovitev,...
Ključne besede: logistika, mednarodne operacije in misije, zunanji viri, logistična zagotovitev, diplomske naloge
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 7663; Prenosov: 115
Polno besedilo (1,24 MB)

Opis: Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije ima izjemen vpliva na naše življenje. Prav tako razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije izjemno vpliva tudi na proces izobraževanja. Vedno več je poudarka na elektronskem izobraževanju v nadaljevanju: (e - izobraževanje). Elektronsko učenje v nadaljevanju: (e - učenje) je oblika izobraževanja na daljavo, ki ima precej daljšo tradicijo od zgodovine Interneta, ki se je široko uveljavil šele v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Gre za sodobno obliko izobraževanja, ki omogoča, da se udeleženci lahko učijo v domačem ali drugem okolju. Zaradi svobodne izbire kraja in časa pravimo, da je izobraževanje na daljavo oblika izobraževanja, ki je usmerjeno k udeležencu. Je način pridobivanja novih znanj in preizkušanja obstoječih znanj. Učimo se lahko sami, čas, vsebino in ritem učenja prilagajamo lastnim zmožnostim in sposobnostim. E - izobraževanje je izobraževanje, ki ga izvajamo s pomočjo sodobnih informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij (IKT). Izobraževalne vsebine, komunikacija med udeleženci ter mentorji in vse ostale aktivnosti izobraževanja so v elektronski obliki Zaključna naloga v teoretičnem delu zajema opredelitev e % učenja s poudarkom na kombiniranem učenju. Empiričen del v začetku zajema raziskovalni vprašanji in hipotezi, metodologijo in raziskovalne metode, raziskovalni vzorec ter postopke zbiranja podatkov. Temu sledi predstavitev rezultatov kvantitativne raziskave, razprava in interpretacija. V sami raziskavi me je zanimalo ali so strokovni sodelavci za področje civilno vojaškega sodelovanja, seznanjeni s kombiniranim načinom učenja, ali so se kdaj srečali s kombiniranim učenjem, ali so zainteresirani za takšno obliko izobraževanja in usposabljanja in ali menijo, da je takšno obliko izobraževanja možno ponuditi izobraževalnim institucijam v območju stabilizacijskega delovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...in usposabljanje, civilno vojaško sodelovanje, Slovenska vojska, mednarodne operacije in misije....
Ključne besede: e-učenje, e-izobraževanje, vojaško izobraževanje in usposabljanje, civilno vojaško sodelovanje, Slovenska vojska, mednarodne operacije in misije.
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 6297; Prenosov: 72
Polno besedilo (346,72 KB)

Opis: Države svoje strateške nacionalne interese uresničujejo skozi proces zunanje politike. Pri uresničevanju lastnih zunanjepolitičnih interesov in ciljev se morajo spopadati z interesi in cilji drugih držav, pri čemer se je treba zavedati, da ima svojo vlogo tudi Slovenska vojska. Pri tem seveda ne govorimo o vojaški sili, temveč o tem, kako lahko Slovenska vojska pomaga pri uveljavljanju interesov države v mednarodni skupnosti. Ena izmed možnosti so mednarodne operacije in misije (MOM). Pri MOM gre predvsem za zagotavljanje varnosti zunaj države, ki je v tem času še toliko pomembnejša zaradi sodobnih komunikacij in predvsem migracij po vsem svetu. Sodelovanje v MOM krepi ugled in izboljšuje mednarodno podobo, položaj ter verodostojnost Republike Slovenije. Druga možnost za pomoč Slovenske vojske pri zagotavljanju zunanjepolitičnih interesov in ciljev je diplomacija, ki je orodje zunanje politike. S članstvom Slovenije v različnih mednarodnih organizacijah je predvsem pri največjih (OZN, Nato, EU, OVSE) država spoznala, da bo delo slovenskih predstavništev v teh organizacijah okrnjeno brez vojaških strokovnjakov in diplomatov, saj civilni strokovnjaki in diplomati ne morejo biti kos vsem izzivom, predvsem pa ne tistim, ki se tičejo vojaške stroke. V mednarodni skupnosti se na sodelovanje v MOM ne gleda več kot le na zagotavljanje varnosti in ugleda, temveč se pojavlja čedalje več možnosti za uresničevanje gospodarskih interesov države na območjih, kjer delujejo vojske posameznih držav v sklopu MOM. V zaključni nalogi smo preverili, kakšna je gospodarska izmenjava (izvoz-uvoz) z državami, s katerimi je Republika Slovenija skupaj s Slovensko vojsko v preteklosti sodelovala in še sodeluje v MOM.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...v mednarodni skupnosti. Ena izmed možnosti so mednarodne operacije in misije (MOM). Pri MOM gre...
Ključne besede: zunanjepolitični interesi in cilji, mednarodne operacije in misije (MOM), diplomacija, gospodarska izmenjava
Objavljeno: 24.01.2019; Ogledov: 5415; Prenosov: 40
Polno besedilo (1,33 MB)

Opis: Obrambno planiranje je v širšem smislu sistem, proces in orodje za učinkovit in uspešen razvoj obrambnih zmogljivosti obrambnega sistema s ciljem zagotavljanja največje možne stopnje varnosti in obrambe. (predstavitev Vuk, 2018) Stopničenje je eno od ključnih načel obrambnega planiranja. Načelo, po katerem v procesu obrambnega planiranja, dokumenti, ki so po vsebini bolj podrobni in zajemajo krajše plansko obdobje, izhajajo iz dokumentov, ki so po vsebini bolj splošni in zajemajo daljše plansko obdobje, in po katerem izhaja operativno načrtovanje na obrambnem področju iz rezultatov obrambnega planiranja (načelo hierarhičnosti), (Pravilnik o planiranju v MO, 2012). MOM SV so obravnavano področje in mu sledimo v procesu obrambnega planiranja. Področju sledimo po hierarhičosti planskih dokumentov. Presojamo aktualo, začetno vhodno vsebino področja v kratkoročnem planskem dokumentu (Poslovni plan SV) in ugotavljamo ali izpolnjuje zastavljeni področni cilj. Naloge postavljene v poslovnem planu SV morajo slediti ukrepom, ključnim usmeritvam in ciljem srednjeročnega plana, ki izpolnjujejo pričakovanja Resolucije. Pravilno ovrednotenje nalog v poslovnem planu SV, zagotavlja verjetnost, da bo organizacija dosegla cilj in bo zmanjšala vpliv negotovosti v procesu njegove realizacije. Celoten proces načrtovanja mora opazovalcu dati jasno in nedvoumno sliko o tem, za kateri namen in v kakšni meri bodo odobrena načrtovana sredstva porabljena.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... mednarodne operacije in misije, poslovni plan, srednjeročni plan,...
Ključne besede: mednarodne operacije in misije, poslovni plan, srednjeročni plan, naloga, cilj, ukrep
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 4779; Prenosov: 85
Polno besedilo (840,78 KB)