Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...
Republika Slovenija Ministrstvo za obrambo Knjižnično-informacijski in založniški center Vojkova cesta 55 1000 Ljubljana T: +386 (0)1 471 25 32 F: 01 431 82 83 E: kic@mors.si
Opis: Šestnajst let delovanja SV v operacijah kriznega odzivanja daje pripadnikom in pripadnicam Slovenske vojske visoko strokovno oceno, prispevek k utrjevanju mednarodnega miru in ugleda Slovenije ter Slovenske vojske. Afganistan je dežela v srednji Aziji in ima nekaj več kot 31 milijonov prebivalcev, za katere so značilni popolnoma drugačna kultura, navade, miselnost in vedenje, kot smo jih navajeni v Evropi in Sloveniji. Lokalni poglavarji krojijo usodo ter določajo vedenje in življenje po svojih zakonih in pravilih. Menjave režimov in različni interesi nekaterih držav povzročajo nestabilne politično-varnostne razmere zadnjih 30 let. Še vedno ima pomemben vpliv nekdanji talibanski režim, ki si prizadeva za ponoven prevzem oblasti. Oktobra2013 je naloge prevzel že 20. kontingent Slovenske vojske. Naloge in varnostne razmere v operacijah kriznega odzivanja v Afganistanu so določale način opremljanja z oborožitvijo in opremo, izbor pripadnikov in enot SV, vrste usposabljanj in priprav. Izzivi pripadnikom SIKON Isaf so zagotavljati stabilno okolje, opravljati delegirane naloge in sodelovati z drugimi zavezniškimi silami. Za uspešno reševaje izzivov pa je treba upoštevati načelidelovanja vojaških sil v operacijah v podporo miru: varnost in zaščito. Zaščita sil je dejansko ukrepanje zoper varnostne grožnje, ki povzročijo proces načrtovanja ustreznih zaščitnih ukrepov. SV ima za to določene dokumente, ki podrobneje opredeljujejo zaščito sil. Temeljni dokumenti so Vojaška doktrina, Direktiva o zaščiti sil v Slovenski vojski in Natova Doktrina za zaščito sil AJP-3.14. Namen naloge je predstaviti Natovo Doktrino za zaščito sil AJP-3.14 kot temeljni dokument za izdelavo direktive o zaščiti sil v Slovenski vojski, ki te temelje nadgrajuje za vsako varnostno okolje in razmere. Direktivo uporabljamo, da opredelimo ukrepe, s katerimi zaščitimo moštvo, objekte, opremo, delovanja in aktivnosti pred grožnjami in nevarnostmi.Najdeno v: ključnih besedahPovzetek najdenega: ...zaščitont class="IskanaBeseda">oont> ont class="IskanaBeseda">silont>. Temeljni dont class="IskanaBeseda">oont>kumenti sont class="IskanaBeseda">oont> Vont class="IskanaBeseda">oont>jaška dont class="IskanaBeseda">oont>ktrina, ont class="IskanaBeseda">oont>nt class="IskanaBeseda">ont class="IskanaBeseda">oont>nt class="IskanaBeseda">Direktiont class="IskanaBeseda">vont>aont class="IskanaBeseda">oont>nt>ont class="IskanaBeseda">oont>nt> ont class="IskanaBeseda">oont> zaščiti ont class="IskanaBeseda">silont> ont class="IskanaBeseda">vont> Slont class="IskanaBeseda">oont>ont class="IskanaBeseda">vont>enski ont class="IskanaBeseda">vont>ont class="IskanaBeseda">oont>jski in...Ključne besede: Slovenska vojska, Doktrina za zaščito sil AJP-3.14., Direktiva o zaščiti sil v SV, SIKON Isaf, AfganistanObjavljeno: 03.02.2014; Ogledov: 9174; Prenosov: 131 Polno besedilo (2,46 MB)
Opis: Usposabljanje predstavlja temeljno nalogo delovanja vsake oborožene strukture že od samega začetka oblikovanja vojaških formacij. Posameznik in kolektiv sta morala biti tako fizično kot mentalno pripravljena in usposobljena za opravljanje vseh vojaških veščin in nalog. Tako ostaja tudi danes, ko vojaško izobraževanje in usposabljanje (VIU) za oborožen boj ter druge oblike vojaške obrambe predstavljajo prvo nalogo Slovenske vojske (SV). Razvijanje znanja, veščin in sposobnosti ter moralnih vrednot pripadnikov SV za izvajanje nalog vojaške obrambe dosežemo z načrtnim, organiziranim in ciljno usmerjenim procesom skupinskega usposabljanja (SU) in vajami. S SU za usklajeno kolektivno delovanje v najtežjih razmerah in pogojih bojevanja se krepi tudi vojaška moč kolektiva. SV kot organizacija se od vstopa v Nato nenehno prilagaja novim teorijam in praksam bojevanja, kar zahteva tudi prilagajanje na usposabljanja za bojevanje v sodobnem okolju. Z vse večjim mednarodnim sodelovanjem in skupnimi usposabljanji sta povezana tudi poenoteno načrtovanje in izvedba usposabljanj in vaj, čemur sledi tudi SV. Zato smo se tudi v tej zaključni nalogi osredotočili na predstavitev temeljnega dokumenta za načrtovanje SU in vaj v okviru zavezništva Nato. Ob tem se pojavlja vprašanje in razmišljanje o uporabi tega dokumenta za potrebe načrtovanja SU in vaj v SV. S primerjavo procesa načrtovanja SU in vaj v SV ter Natu želimo prvenstveno prikazati celotno načrtovanje po Natovi direktivi, ki se kot taka predstavlja kot osrednji dokument za načrtovanje vsake vaje. Ker podobnega dokumenta v SV do sedaj še nismo izdali, se nam zdi nujno predstaviti smiselno obliko vseh stopenj načrtovanja: terminološko usklajenost; vloge in odgovornosti vseh sodelujočih po posameznih korakih načrtovanja; glavne prispevke ter osrednje izdelke, ki sledijo kot vhodni vadbeni produkti za SU in vaje. S celotno primerjavo veljavnih procesov načrtovanja v SV in Natu želimo odgovoriti na osrednje vprašanje ali trenutno veljavni dokumenti omogočajo celovito načrtovanje skladno z direktivo Nata in ali je le ta vsebinsko primerna za proces načrtovanja in izvedbe SU in vaj v SV. Hkrati želimo v sklepu podati razmišljanje o tem, kakšen krovni dokument bi bil skladen z direktivo Nata ter ob enem zadosten za načrtovanje SU in vaj v SV.Najdeno v: ključnih besedahKljučne besede: skupinsko usposabljanje, vaje, načrtovanje, izvedba, direktivaObjavljeno: 06.08.2021; Ogledov: 6; Prenosov: 4 Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!