Opis: Proces bojnega odločanja nudi poveljujočim nižjih taktičnih enot (vod/četa) okvir za organiziranje in načrtovanje za izvedbo bojnega delovanja. Je proces skozi katerega poveljnik pripravi svojo enoto za izvedbo taktične naloge. Uporabljajo ga poveljniki nižjih taktičnih enot za analizo naloge, izdelavo načrta in pripravo na izvedbo bojnega delovanja. Poveljnik ga začne izvajati, ko sprejeme taktično nalogo in ga izvaja vedno znova, če pride do spremembe ali nove naloge. Ta postopek omogoča poveljniku maksimalno izrabo razpoložljivega časa načrtovanja, medtem ko izdeluje ukaz za delovanje in istočasno pripravlja enoto za izvedbo bojnega delovanja. Bojni ukazi so glavnipripomočki poveljnika pri poveljevanju. So temeljni bojni dokumenti, s katerimi poveljnik izraža svoje namere in odločitve. Z njimi izdaja naloge in usmeritve ter daje podrejenim poveljnikom elemente za izvedbo bojnega ali nebojnega delovanja. Temeljni bojni ukazi so: ukaz za delovanje, ukaz za zagotovitev delovanja, ukaz za premik, pripravljalni ukaz in dopolnilni ukaz.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...delovanje, pripravljalni ukaz, variante delovanja, proces štabnega dela, analiza naloge...
Ključne besede: proces bojnega odločanja, ukaz za delovanje, pripravljalni ukaz, variante delovanja, proces štabnega dela, analiza naloge
Objavljeno: 25.03.2013; Ogledov: 10676; Prenosov: 1350
Polno besedilo (492,93 KB)

Opis: Namen poveljevanja je izpolnitev poslanstva, nalog in ciljev Slovenske vojske. Poveljnik v procesu poveljevanja odloča, izdaja povelja in vodi podrejene enote. Na nižji taktični ravni poveljnik skozi proces bojnega odločanja samostojno organizira in načrtuje izvedbo naloge za svojo enoto. Na nivoju bataljona/polka pa je proces poveljevanja tako kompleksen, da ga poveljnik ne zmore izpeljati sam, ampak je v proces vključen štab. Štab je poveljnikova desna roka in zanj opravlja naloge, da lahko poveljnik na koncu sprejme najboljšo odločitev. Poveljnik štabu izdaja usmeritve, namere, navodila, svoje zamisli in štab v skladu z usmeritvami deluje. Poveljnik je tisti, ki sprejme končno odločitev za delovanje in zanjo tudi odgovarja. S transformacijo v letu 2013 se je Slovenska vojska preoblikovala v dve enakovredni brigadi, pri tem ena brigada pokriva zahodni del in druga vzhodni del Republike Slovenije, in Logistično brigado, kar je posledično tudi spremenilo koncept logistične podpore. Prav tako so se s transformacijo motorizirani bataljoni preoblikovali v pehotne polke. V nalogi sem želela učinkovito in z najboljšimi rezultati primerjati organiziranost štaba v 20. motoriziranem bataljonu in 20. pehotnem polku. S preoblikovanjem je 20. pehotni polk zaradi povečanja številčnega stanja štaba pridobil boljše pogoje za delovanje in organizacijo dela. Zaradi novega koncepta logistične podpore v Slovenski vojski pa ima polk manjšo logistično samozadostnost kot bataljon.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...nalog in ciljev Slovenske vojske. Poveljnik v procesu poveljevanja odloča, izdaja povelja in vodi podrejene... ...pridobil boljše pogoje za delovanje in organizacijo dela. Zaradi novega koncepta logistične podpore v Slovenski...
Ključne besede: štab, organiziranost, delovanje, štabni proces dela
Objavljeno: 03.06.2020; Ogledov: 4369; Prenosov: 55
Polno besedilo (672,24 KB)