Opis: Slovenska vojska že dalj časa namerava v operativno uporabo uvesti brezpilotne letalnike. Odločitev za uvedbo in uporabo brezpilotnih letal kratkega dosega je bila prvič opredeljena v Srednjeročnem obrambnem programu 2005 - 2010 (SOPR, št. 802-00- 1/2004-89, z dne 22. 6. 2005). Dokument je med drugim opredeljeval začetek priprave razvojnih dokumentov in začetek opremljanja enote z brezpilotnimi letali v letu 2005 ter uvedbo letal v operativno uporabo v letu 2009. SOPR 2007-2012 (št. 803-2/2006 -58, z dne 27. 11. 2006) je rok za vzpostavitev zmogljivosti brezpilotnih letal za potrebe izvidovanja in nadzora iz zraka zamaknil do konca leta 2012. Vendar je bil program brezpilotnih letal v letu 2009 s sklepom ministrice za obrambo ukinjen. Nakup brezpilotnih letal za potrebe vzpostavitve zmogljivosti taktičnega izvidovanja in opazovanja iz zraka ter prenosa podatkov v realnem času tako ni bil izvršen. Uporaba brezpilotnih letalnikov je s programom transformacije SV zopet prišla v ospredje leta 2012. Za uvedbo letalnikov v operativno uporabo pa ni dovolj le nakup, ki bi izpolnjeval zahteve po izpolnjevanju ustreznih taktično tehničnih zmogljivosti, temveč tudi pravna opredelitev brezpilotnih letalnikov, ter izdelava ustreznih pravnih aktov s tega področja. Z navedenimi akti bo potrebno normativno pravno določiti postopke za zagotovitev varnosti letenja oz. uporabe brezpilotnih letalnikov vskladu z zakonodajo. Skladno z Zakonom o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/2010-UPB4) mora namreč vsak letalnik za letenje v slovenskem zračnem prostoru izpolnjevati pogoje za varno letenje in pridobiti dovoljenje ustreznega organa. V ta namen bo v zaključni nalogi predstavljena problematika prenove, oziroma izdelave slovenskih vojaških letalskih predpisov,ki določajo proces certifikacije, letalnostne zahteve in vzdrževanje brezpilotnih letalnikov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: brezpilotni letalniki, vojaški letalski organ, slovenski vojaški letalski predpisi, letalnost brezpilotnega letalnika, certifikacija brezpilotnega letalnika
Objavljeno: 21.01.2015; Ogledov: 7400; Prenosov: 234
Polno besedilo (766,09 KB)

Opis: Do 19. stoletja se je kopenski transport izvajal izključno po cestah in kolovozih, z izgradnjo prve železniške proge pa so se začele na tem področju velike spremembe in izboljšave širšega gospodarskega, strateškega in vojaškega pomena. Velik pomen so imele železniške proge predvsem v obdobju prve svetovne vojne, saj je na tisoče vlakovnih kompozicij oskrbovalo avstro-ogrsko vojsko na soški fronti. Po razpadu Avstro-Ogrske se je na območju Kraljevine SHS železniški promet razvijal naprej v povezavi z Balkanskim polotokom. V drugi svetovni vojni so železniške proge na Slovenskem odigrale predvsem logistično vlogo okupatorskih sil, z druge strani pa so borci NOB izvajali diverzantske akcije na železniški infrastrukturi. Po končani vojni je prišlo do velike reorganizacije železniških prog in številne med njimi so bile ukinjene.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: železniški promet, oskrba, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna
Objavljeno: 24.06.2015; Ogledov: 7194; Prenosov: 770
Polno besedilo (1,32 MB)

Opis: Delovanje informacijsko-komunikacijskih sistemov je ključno pri procesu poveljevanja in kontrole v Slovenski vojski. Posebej pomembno je, da ti sistemi delujejo tudi v ključnih trenutkih, kot je bojno delovanje, ali delovanje naših enot v okviru zavezniških operacij, kjer so pravočasne in natančne informacije ključ do pravilnih odločitev. Ti sistemi so vedno bolj kompleksni in zahtevajo tehnično usposobljen kader za njihovo upravljanje in zagotavljanje delovanja. Ob izpadu delovanja informacijsko % komunikacijskih sistemov ali samo določenih storitev je lahko resno ogroženo poslanstvo enote, zato je posebno pomembno tako preprečevanje izpadov, kot tudi čim prejšnja ponovna vzpostavitev. Brez ustrezno organizirane in usposobljene tehnične podpore seveda to ni mogoče.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: informacijsko- komunikacijski sistemi, tehnična podpora, zagotavljanje delovanja, bojno delovanje
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 6660; Prenosov: 40
Polno besedilo (2,02 MB)

Opis: Slovenija je predvidela delovanje svoje bataljonske skupine v mednarodnem okolju. Osnovo bataljonske skupine naj bi tvorili lahki (6X6) in srednji (8X8) motorizirani bataljoni (MOTB) Slovenske vojske (SV). Vendar tako sestavljena, ne bi imela ognjene moči, ki jo predvideva Sporazum o zmogljivosti sil (dokument, ki opredeljuje sestavo in zmogljivosti bataljonskih skupin). Zato je prišlo do ideje o okrepitvi bataljonske skupine s tankovsko četo, ta naj bi bataljonski skupini zagotovila potrebno ognjeno moč. Ta zaključna naloga ugotavlja dejansko ognjeno moč bataljonske skupine, ki bi vsebovala tankovsko četo in ognjeno moč, ki jo zahteva sporazum o zmogljivosti sil. Prav tako obravnava različne vidike skupnega delovanja enot motoriziranega bataljona s tankovsko četo. Zaključna naloga dokazuje, da pomeni dodajanje tankovske čete motoriziranemu bataljonu le prvi korak k izpolnjevanju Sporazuma o zmogljivosti sil, nikakor pa ne pomeni, da bo tako nastala bataljonska skupina v boju tudi kvalitetno delovala. Delo tudi zelo jasno opozarja na negativne posledice združevanja tankov in kolesnih oklepnih transporterjev pri izvajanju ofenzivnih in defenzivnih delovanj. Delo tudi opozarja, da Slovenska vojska potrebuje bojna vozila pehote in tanke za obrambo Slovenije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: tank, oklepni transporter, ognjena moč
Objavljeno: 16.10.2017; Ogledov: 6082; Prenosov: 190
Polno besedilo (532,11 KB)

Opis: Pehotna (motorizirana) četa predstavlja poleg pehotnega (motoriziranega) voda, ki je iz njene sestave, v Slovenski vojski osnovno enoto za bojno delovanje. Kot taka nosi pretežni del bremena izvajanja nalog tako pri obrambi Republike Slovenije kot tudi v Zavezništvu. Pri izvajanju nalog je zato potrebno, da je enota po vseh parametrih primerljiva z ostalimi podobnimi enotami, za kar je potrebno izdelati primerjalno analizo. V zadnjem obdobju se v Zavezništvu pojavljajo zahteve po bolj intenzivnem vključevanju enot v operacije. Očitek leti predvsem na enote zaveznic, katere se ne vključujejo v ofenzivna delovanja sil, kot na primer v operacijah v Iraku ali Afganistanu. Hkrati pa sile, ki se pripravljajo na manj intenzivna delovanja kot so vzdrževanje miru, izgubljajo pomembna znanja in izurjenost v ofenzivnem delovanju. Ker operacije v podporo miru običajno ne zahtevajo ognjene moči je ta vidik zapostavljen z že zgoraj navedenimi posledicami. Pri zaključni nalogi obdelujem dve hipotezi: 1. Zmogljivosti in bojna moč pehotne (motorizirane) čete so potrebne dopolnitve. 2. Ob upoštevanju predlaganih ukrepov za odpravo deficitov na področjih ognjene moči, oklepne zaščite in (vodenja in poveljevanja) se povečajo zmogljivosti tako čete kot tudi nadrejenega bataljona.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pehotna četa, motorizirana četa, kopenska vojska ZDA, formacija, F-85, kopenska vojska SFRJ, NATO capability statement, opremljenost čete
Objavljeno: 23.11.2017; Ogledov: 6148; Prenosov: 109
Polno besedilo (272,92 KB)