Opis: Naloga preučuje vlogo, pomen Manevrske strukture narodne zaščite, ki je bila prva sodobna, organizirana in izključno slovenska oborožena sila katere glavninamen je bil preprečitev izvajanja sramotnega ukaza o razorožitvi Teritorialne obrambe Republike Slovenije. V primeru posredovanja zveznih oblasti že v letu 1990, pa bi po potrebi z orožjem zavarovala interese Republike Slovenije. Pravno podlago za nastanek organizacije se našli znotrajže obstoječe Jugoslovanske zakonodaje v obliki že do takrat poznane Narodne zaščite, kajti vsi glavni položaji na Republiškem štabu Teritorialne obrambe so bili zasedeni z jugoslovanskimi oziroma pro jugoslovanskimi častniki, ki takšne organizacije zagotovo ne bi podprli. Zaradi tega so moraliustanoviti vzporedno organizacijo, ki je morala delovati v popolni tajnosti. Sprejeli so svoje dokumente od katerih je zagotovo najpomembnejša direktiva MSNZ in ob odlični organizaciji razprostrli svojo mrežo po celotni Sloveniji. Ravno odločna akcija MSNZ je kljub kratkemu obstoju omogočila zavarovanje slovenskega orožja in je pokazala odločnost in podporo demokratičnim prizadevanjem. Trdimo lahko, da duh MSNZ še vedno živi saj se je najprej neposredno podredila v Teritorialno obrambo, ta pa se je kasneje preoblikovala v Slovensko vojsko.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... osamosvojitev Slovenije, JLA, teritorialna obramba, manevrska struktura narodne...
Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, JLA, teritorialna obramba, manevrska struktura narodne zaščite, Slovenija, zgodovina, 1990-1991
Objavljeno: 24.04.2012; Ogledov: 10710; Prenosov: 891
Polno besedilo (1,47 MB)

Opis: Leto 1991 je za Republiko Slovenijo pomenilo konec dalj časa trajajočega življenja v skupni državi Jugoslaviji. Zgodil se je prelom z zgodovino neke države in posledično je nastala samostojna Slovenija. V okviru osamosvojitvenih procesov je bila usoda Slovencev še negotova. Za zagotovitev mirnejših časov je bilo potrebno poseči po orožju. Slovenci so stopili skupaj in se odločili braniti svoje domove v stari-novi domovini. V to zgodbo spada tudi boj za mejni prehod Holmec, ki se je 27. in 28. junija, leta 1991, odvil na Koroškem. Spopad, ki je trajal nekaj ur, se je odvil v dolini kraja Dolga Brda, tik pred državno mejo z Republiko Avstrijo, kjer stoji zgradba mejnega prehoda Holmec. Na eni strani sta bili slovenska Teritorialna obramba in milica, ki sta poskušali razbremeniti oblegani mejni prehod in prisiliti k predaji pripadnike Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Ti so na drugi strani izvrševali zvezne ukaze za zasedbo mejnih prehodov. Ključna značilnost tega konflikta je prisotnost civilnih prebivalcev na bojišču, upoštevanje naravne konfiguracije zemljišča ter poveljevanje in kontrola, podprta z uporabnimi obveščevalnimi podatki.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... osamosvojitev, oboroženi boj, Holmec, teritorialna obramba, milica, Slovenija,...
Ključne besede: osamosvojitev, oboroženi boj, Holmec, teritorialna obramba, milica, Slovenija, 1991
Objavljeno: 13.04.2012; Ogledov: 9809; Prenosov: 397
Polno besedilo (2,70 MB)

Opis: Študija vsebuje pregled spopadov med vojno za Slovenijo leta 1991, ki so potekali v krajih na smeri od Ormoža do Gornje Radgone. Namenjena je udeležencem študijskih potovanj, ki jih organizira Vojaški muzej Slovenske vojske za pripadnike enot Slovenske vojske (pretežno Šole za častnike/Poveljniško-štabne šole, lahko pa tudi drugih), da se seznanijo s takratnimi dogodki, in prek nalog, ki naj bi jih reševali med potovanjem, podajo svoje rešitve v morebitnih podobnih situacijah.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... osamosvojitev, teritorialna obramba, jugoslovanska vojska, vojni konflikti, Gornja...
Ključne besede: osamosvojitev, teritorialna obramba, jugoslovanska vojska, vojni konflikti, Gornja Radgona, Ormož
Objavljeno: 21.02.2019; Ogledov: 5117; Prenosov: 329
Polno besedilo (447,91 KB)