Opis: Namen zaključne naloge je predstaviti pomembnost motivacije in psihološke priprave vojaka pred odhodom na mirovne operacije. Mirovne operacije so trenutno najzahtevnejše aktivnosti Slovenske vojske in njenih pripadnikov. Vojaki se med pripravami in na samih mirovnih operacijah soočajo z različnimi stresnimi situacijami. Naloge, ki jih opravljajo, zahtevajo od njih posebne psihične in fizične napore, zato ne moremo pričakovati, da bodo brez dobre predhodne priprave delovali optimalno v vseh situacijah. Vojaška organizacija je v prvi vrsti odgovorna za vzpostavitev ustrezne motivacijske klime znotraj organizacije, medtem ko je vsak vojak odgovoren za svojo lastno motivacijo.. Psihologija igra pomembno vlogo v vsakem vidiku vojaškega življenja, Človek zavzema danes osrednjo mesto v vojaški organizaciji, je tisti, ki se ukvarja z orožjem, najsodobnejšo tehnologijo in je tako hkrati eden najpomembnejših faktorjev, ki vplivajo na izid vojnih operacij. Zato je zelo pomembna skrb za posameznikovo telesno in duševno zdravje. Uspešna psihološka priprava vojaka se kaže v individualnem občutku zaupanja v svoje lastne sposobnosti in moč, da doseže svoje cilje in občutku pripravljenosti, da sprejme cilj bojevanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, psihološka pripravljenost, vojaška psihologija, mirovne operacije, bojna morala
Objavljeno: 26.06.2012; Ogledov: 9030; Prenosov: 207
Polno besedilo (203,71 KB)

Opis: Slovenska vojska, kakor tudi druge organizacije v Sloveniji, ima vzpostavljen sistem izobraževanja in usposabljanja, a se zaradi vojaške specifike, zlasti na področju izvajanja pripravništva, od drugih organizacij nekoliko razlikuje. Glede na navedene predpostavke je bil naš namen ugotoviti, kako oziroma v kolikšni meri. Tema naše zaključne naloge se v luči reševanja aktualnih kadrovskih izzivov v širšem smislu umešča v kontekst voditeljstva, v ožjem pa nanaša na področje mentorstva. Z vidika našega proučevanja smo si, s ciljem doseči zastavljen namen, postavili pet raziskovalnih vprašanj, na podlagi katerih smo v okviru kvalitativnega raziskovanja izvedli intervjuje s pripadniki Slovenske vojske, s čimer smo pridobili celovit pregled nad dejanskim stanjem glede izvajanja mentorstva v 'naši' organizaciji. Zanimale so nas tudi razlike med izvajanjem mentorstva v Slovenski vojski in drugih organizacijah, prikladnost določitve mentorjev in somentorjev ter ustreznost ovrednotenja njihovega dela, pomen voditeljstva, morale, etike in integritete za kakovostno izvajanje mentoriranja in smiselnost uvedbe morebitnih drugih oblik mentorstva. Prav tako je bil naš cilj ugotoviti in v nadaljevanju odpraviti morebitne ugotovljene anomalije. Splošna ugotovitev je, da se izvajanje mentorstva v Slovenski vojski v primerjavi z drugimi organizacijami v Sloveniji znatno ne razlikuje, vendar kljub temu ni ustrezno urejeno in bi ga bilo potrebno izboljšati. Ključna ugotovitev je, da se je izvajanje pripravništva dejansko izkazalo kot najšibkejši sklop v okviru mentorstva, zato bi ga bilo potrebno sistemsko preurediti, pri čemer je mišljena tudi normativna ureditev. Z ugotovitvami oziroma rezultati našega proučevanja smo dosegli svoj namen.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Slovenska vojska, organizacija, voditeljstvo, mentorstvo, tutorstvo, integriteta, etika, morala
Objavljeno: 14.06.2019; Ogledov: 71; Prenosov: 9
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!