Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...
Republika Slovenija Ministrstvo za obrambo Knjižnično-informacijski in založniški center Vojkova cesta 55 1000 Ljubljana T: +386 (0)1 471 25 32 F: 01 431 82 83 E: kic@mors.si
Opis: V zaključni nalogi so iz različnih normativno pravnih in doktrinarnih dokumentov zbrane in analizirane naloge Slovenske vojske za pomoč drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanom Republike Slovenije. V analizi je ugotovljeno, da za večino nalog v normativno pravnih in načrtovalnih dokumentih ni določenih izvajalcev (razen za naloge zaščite, reševanja in pomoči) ter, da enote niso zadolžene za izvajanje konkretnih nalog. To je eden od razlogov, zaradi katerega Slovenska vojska še nima v celoti razvitih operativnih zmogljivosti za izvajanje vseh nalog s področja nudenja pomoči državnim organom pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanom Republike Slovenije. V zaključni nalogi so opisani razlogi, zakaj je dodelitev naloge enoti pogoj, brez katerega ni možno razviti operativnih zmogljivosti. V zaključku naloge so podani predlogi za spremembe s področja normativno pravne ureditve, izdelan je predlog razdelitve nalog za pomoč drugim državnim organom in organizacijam po enotah Slovenske vojske, upoštevajoč njihov namen in poslanstvo.Najdeno v: osebiKljučne besede: support to state agencies, security and welfare to the citizens of the Republic of Slovenia.Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 7454; Prenosov: 64 Polno besedilo (391,59 KB)
Opis: Za spremenjeno varnostno okolje je značilna kompleksnost ogrožanja varnosti, ki se kaže predvsem v prepletanju vojaških in nevojaških groženj, preraščanju nacionalne varnosti v mednarodno in nasprotno, povečanju povezanosti in odgovornosti med subjekti zagotavljanja varnosti, kot so država, meddržavne in naddržavne ter nevladne organizacije in mednarodne korporacije. Instrumenti in mehanizmi zagotavljanja varnosti postajajo zapleteni, povezujejo pa se v sistem na ravni države in tudi mednarodne skupnosti. Spremembe v varnostnem okolju, novi izzivi nacionalni varnosti, postmoderne težnje razvitih industrijskih držav ter zmanjšanje in profesionalizacija nacionalnih armad vodijo k integraciji obrambnostrateških struktur. Glavni cilji integracije so zmanjšanje hierarhičnih ravni, racionalizacija ter zanesljivejši vojaški nasvet. Prihodnja organiziranost strateške ravni Ministrstva za obrambo naj bo taka, da bo sposobna uresničevati načelo zagotavljanja ustrezne podpore za čim učinkovitejša razvoj in delovanje Slovenske vojske, skladno s standardi Nata.Najdeno v: osebiKljučne besede: tajnost podatkov, obrambni sistemi, organizacija obrambe, obrambni štabi, strategija, varnostno okolje, Slovenska vojskaObjavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 8386; Prenosov: 243 Polno besedilo (774,42 KB)
Opis: Vojna za Slovenijo predstavlja za Slovence kratko, a pomembno zgodovinsko obdobje in posebno poglavje v dolgem procesu osamosvajanja slovenskega naroda. Konflikt med Jugoslovansko ljudsko armado in Republiko Slovenijo je po razglasitvi slovenske samostojnosti dosegel vrelišče in razsežnost oboroženega spopada. Sam oboroženi spopad junija in julija 1991 predstavlja posebnost med oboroženimi spopadi, če ga presojamo s stališča vojaške veščine in hierarhije ravni bojnih delovanj, saj po obliki in intenziteti (angažirane sile, prostor in trajanje spopada) predstavlja operacijo - za slovensko stran obrambno operacijo, ki je dosegla nacionalni strateški cilj. Doseganje strateških ciljev pa je bistvena značilnost kampanje, ki je kot oblika bojnega delovanja znotraj hierarhije ravni bojnih delovanj nadrejena operaciji. Tako je na oboroženi spopad v Sloveniji možno in potrebno pogledati tudi s stališča kampanje, ki je potekala v širšem časovnem okviru konflikta, ki je v večini svojega trajanja potekal kot konflikt nizke intenzivnosti, v najbolj zaostrenem obdobju pa je prerasel v oboroženi spopad in obrambno operacijo znotraj kampanje.Najdeno v: osebiKljučne besede: vojna za Slovenijo, kampanja, operacija, oboroženi spopad, konflikt nizke intenzivnosti, hierarhija ravni bojnih delovanj, vojaška veščinaObjavljeno: 28.08.2019; Ogledov: 4704; Prenosov: 72 Polno besedilo (1,14 MB)
Opis: Vloga in pristojnost predsednika republike kot vrhovnega poveljnika sta opredeljeni z Ustavo Republike Slovenije, Zakonom o obrambi ter s Pravilnikom o izvrševanju obveznosti do predsednika republike na obrambnem področju. Če je z ustavo opredeljena vloga povsem razumljiva, pa se odpira vprašanje, ali je Zakon o obrambi sledil določilu ustave oziroma ali je izvajalcem dejavnosti na obrambnem področju sedanja ureditev povsem jasna, zlasti v morebitnih razmerah, ki bi zahtevale sodelovanje vrhovnega poveljnika obrambnih sil pri izvajanju obrambe. Avtor navede dileme, različne poglede na sedanjo ureditev, izkušnje iz sodelovanja z vrhovnim poveljnikom, pa tudi morebitne možnosti nadaljnjega urejanja tega področja.Najdeno v: osebiKljučne besede: Predsednik Republike Slovenije, vrhovni poveljnik obrambnih sil, Ustava Republike Slovenije, Zakon o obrambi, Slovenska vojskaObjavljeno: 08.06.2022; Ogledov: 1954; Prenosov: 22 Polno besedilo (383,85 KB)