Opis: Proces bojnega odločanja nudi poveljujočim nižjih taktičnih enot (vod/četa) okvir za organiziranje in načrtovanje za izvedbo bojnega delovanja. Je proces skozi katerega poveljnik pripravi svojo enoto za izvedbo taktične naloge. Uporabljajo ga poveljniki nižjih taktičnih enot za analizo naloge, izdelavo načrta in pripravo na izvedbo bojnega delovanja. Poveljnik ga začne izvajati, ko sprejeme taktično nalogo in ga izvaja vedno znova, če pride do spremembe ali nove naloge. Ta postopek omogoča poveljniku maksimalno izrabo razpoložljivega časa načrtovanja, medtem ko izdeluje ukaz za delovanje in istočasno pripravlja enoto za izvedbo bojnega delovanja. Bojni ukazi so glavnipripomočki poveljnika pri poveljevanju. So temeljni bojni dokumenti, s katerimi poveljnik izraža svoje namere in odločitve. Z njimi izdaja naloge in usmeritve ter daje podrejenim poveljnikom elemente za izvedbo bojnega ali nebojnega delovanja. Temeljni bojni ukazi so: ukaz za delovanje, ukaz za zagotovitev delovanja, ukaz za premik, pripravljalni ukaz in dopolnilni ukaz.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: proces bojnega odločanja, ukaz za delovanje, pripravljalni ukaz, variante delovanja, proces štabnega dela, analiza naloge
Objavljeno: 25.03.2013; Ogledov: 9879; Prenosov: 1282
Polno besedilo (492,93 KB)

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...mednarodne operacije, misije, izraba logističnih zmogljivosti, logistični proces, reinženiring organizacije...
Ključne besede: 670. poveljniško-logistični bataljon, mednarodne operacije, misije, izraba logističnih zmogljivosti, logistični proces, reinženiring organizacije
Objavljeno: 17.04.2012; Ogledov: 8103; Prenosov: 42
Polno besedilo (1,43 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...bataljon, organizacija, podčastnik, SOP, standardni operativni postopek, proces načrtovanja...
Ključne besede: motorizirani bataljon, organizacija, podčastnik, SOP, standardni operativni postopek, proces načrtovanja
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 8228; Prenosov: 182
Polno besedilo (1,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vojaška obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna dejavnost (VOPVD) združuje obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnost, ki skupaj uresničujejo obveščevalno zagotovitev. Obveščevalna zagotovitev zagotavlja možnost pravočasne, načrtne in organizirane priprave namensko oblikovanih enot za izvedbo svojega poslanstva v celotnem spektru delovanja. Obveščevalna zagotovitev je bojna funkcija, ki jo vodi in usmerja poveljnik, izvajajo jo obveščevalno varnostni organi (S-2) brigade in polkov, obveščevalna četa, izvidniške enote, manevrske enote (bataljoni in čete). Je neprekinjena dejavnost medsebojno povezanih nalog in sistemov, ki skozi obveščevalni proces, z načrtovanjem in usmerjanjem, zbiranjem in obdelavo pomembnih informacij v obveščevalni podatek oziroma znanje ter njegovim posredovanjem poveljniku omogočajo razumevanje sovražnika, zemljišča in civilnih dejavnikov. Učinkovito obveščevalno zagotovitev v kompleksnem, dinamičnem in soodvisnem okolju obveščevalni elementi v polku in brigadi izvajajo s pomočjo vseh razpoložljivih sredstev in virov. Organizacijska struktura VOPVD v brigadi in polku mora omogočati odzivno in pravočasno obveščevalno podporo ter hitro premestljive obveščevalne elemente, ki bodo prožni in sposobni delovati v celotnem spektru možnih operacij kjerkoli po svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...povezanih nalog in sistemov, ki skozi obveščevalni proces, z načrtovanjem in usmerjanjem, zbiranjem in obdelavo...
Ključne besede: vojaška obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna dejavnost, obveščevalna zagotovitev, obveščevalni proces, transformacija obveščevalne strukture
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 6510; Prenosov: 207
Polno besedilo (299,55 KB)

Opis: Civilno-vojaško sodelovanje je eno izmed funkcijskih področij delovanj v štabu bataljona. Prvotno se je civilno-vojaško sodelovanje osredotočalo predvsem na dejavnosti v nacionalnem okolju, zaradi vedno bolj kompleksnega globalnega okolja in posledično velikega števila oboroženih spopadov pa se je pokazala potreba, da se civilno-vojaško sodelovanje izvaja tudi v mednarodnem okolju. Severno atlantsko zavezništvo (North Atlantic Treaty Organization % Nato) je razvilo in uveljavilo koncept civilno-vojaškega sodelovanja (angl. Civil-Military Cooperation), ki ga poznamo pod kratico CIMIC. Vojaški proces odločanja (VPO) je orodje, ki vojaškim poveljnikom omogoča najti in razviti rešitev za nalogo, ki so jo prejeli. Izhaja iz The Military DecisionmakingProces (MDMP), ki so ga razvili v ameriški vojski. Uporablja se na ravni posrednega vodenja enot (od bataljona do divizije). Je nadaljevanje procesa odločanja na osebni ravni in ravni neposrednega vodenja enot (proces bojnega odločanja % PBO), le da pri odločanju v VPO zraven poveljnika sodeluje tudi štab po posameznih funkcijskih področjih. Funkcionalno področje CIMIC je pri izvedbi VPO prisotno v vseh korakih izvajanja procesov. Štabni organi iz področja CIMIC so vključeni in aktivno sodelujejo v izvedbi VPO, skozi katerega izvajajo naloge, opredeljene po Slovenskem vojaškem standardu (SVS) 2509(2)(Nato doktrina AJP 3.4.9).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: civilno-vojaško sodelovanje, CIMIC, vojaški proces odločanja
Objavljeno: 16.03.2018; Ogledov: 4944; Prenosov: 186
Polno besedilo (973,06 KB)