Opis: Malešič (2016, str. 81) navaja, da Rusija trenutno velja za vodilno silo v hibridnem vojskovanju, kjer je pri uporabi medijev in komunikacij prehitela informacijsko bolj razviti Zahod. Da ta trditev drži, je dokaz ruska operacija aneksije Krima leta 2014, ki je bila izpeljana z neverjetno hitrostjo in uigranostjo različnih mehkih in trdih instrumentov nacionalne moči ob hkratni uporabi moči protestov lokalnega prebivalstva. Mednarodna skupnost se je na to ali zelo medlo ali pa neustrezno odzvala. Brutalnost in hkratna kirurška natančnost izvedbe operacije daje občutek, kot da je čisto vsak od instrumentov nacionalne moči odigral svojo vnaprej točno določeno vlogo, ki je imela podlago tudi v krovnih dokumentih nacionalne varnosti in obrambe, kot sta nacionalno varnostna strategija in vojaška doktrina. To je svojevrsten dokaz prilagoditve ruskega vojaškega in političnega strateškega okvira delovanja na nove globalne izzive sodobnega sveta. Prej toga in pregovorno sovjetskemu načinu zavezana Rusija, navajena uporabe primarno brutalne vojaške moči, se je v tem primeru pokazala za dinamično in izjemno prilagodljivo silo sposobno uporabiti različne instrumente nacionalne moči ob ustrezni podpori precej spremenjenega a izjemno učinkovitega vojaškega instrumenta moči. S tem pa je dejansko šokirala zahodno strokovno in politično javnost in odprla velike razprave v strokovnih krogih, ki ji sposobnosti tovrstnega delovanja niso pripisovali. Hibridno delovanje je postalo stalnica v vojaških in političnih krogih Zahoda kakor tudi iskanje rešitev za učinkovito upiranje novi grožnji, ki jo je s Krimom predstavila ruska stran.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: hibridno delovanje, nacionalna strategija, vojaška doktrina, Krim
Objavljeno: 07.01.2019; Ogledov: 6316; Prenosov: 134
Polno besedilo (1,92 MB)

Opis: V 21. stoletju je klasično konvencionalno vojskovanje v zatonu in tako prihajajo do izraza bolj sofisticirane, mehkejše in bolj prefinjene oblike vojskovanja. Konceptualni model vojskovanja, ki ga je Rusija uporabila pri aneksiji polotoka Krim in takoj za tem še v intervenciji na vzhodu Ukrajine, je Zahod prepoznal kot hibridni koncept vojskovanja in ga kot takšnega v svojih analizah tudi obravnava. Vojaški analitiki zahoda ocenjujejo, da je Rusija v intervenciji v Ukrajini uporabila tako imenovano Gerasimovo doktrino vojskovanja. Rusija je v konfliktu na Krimu in vzhodu Ukrajine uporabila široko paleto vojaških, političnih, ekonomskih in informacijskih instrumentov moči. Pri tem sta primarno vlogo na bojišču odigrala predvsem dva od navedenih. Prvi in tudi najpomembnejši instrument moči so bile informacije. Po ruski doktrini so informacije nevarno orožje. So poceni, so univerzalno orožje, imajo neomejen doseg in so enostavno dostopne ter prodirajo preko vseh državnih meja brez omejitev. Pod pojmom informacije mislimo predvsem na informacijsko in kibernetsko bojevanje. S pojavom interneta in kibernetskega prostora se je prilagodila ruska taktika informacijskega bojevanja, pri čemer pa je strategija informacijskega bojevanja ostala nespremenjena. Naslednji ključni faktor ruskega hibridnega vojskovanja je vojaški instrument moči, ki pa bolj kot uporabo konvencionalnih sil podrazumeva uporabo manjših taktičnih enot, kot so to specialne sile in zasebna vojaška najemniška podjetja (npr. Wagner). Slednja so v ukrajinskem konfliktu in tudi v posameznih kasnejših konfliktih po svetu (Libija, Sirija, Centralnoafriška republika, Venezuela, itd.), v katere se je Rusija vključila predvsem iz naslova ekspanzije lastnih ekonomski interesov, odigrala in še igrajo ključno vlogo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rusko hibridno delovanje, Gerasimova doktrina, konflikt v Ukrajini in na Krimu, ruska zasebna vojaška podjetja, zasebno vojaško podjetje Wagner
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 23; Prenosov: 13
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!