Opis: Neželeni pojavi voditeljstva so nesprejemljiva ravnanja, ki so v različnih oblikah prisotna v vseh organizacijah in na vseh ravneh. Skupno takim ravnanjem je, da destruktivno vplivajo na celotno organizacijo in posameznike v njej. Pojavljajo in razvijajo se zato, ker v organizacijah niso razvite in vzpostavljene prakse za zaznavanje in preprečevanje teh in tako se jih posredno dopušča. Eden od pomembnih vzrokov zanje so tudi značilnosti določene organizacijske kulture, ki je odsev širše družbe in posledica različnih razvojnih vplivov. Vojaška organizacija je zaradi svojih konformističnih lastnosti nagnjena k prepričanju, da vzgaja, izobražuje in karierno razvija dobre voditelje, zato na tem področju težko razvija samokritičnost. V vojaških formalnih okvirih se težko priznava, da obstajajo in se razvijajo neželeni pojavi voditeljstva. Dejstvo je, da so v vojaški realnosti taki pojavi zaznani ter destruktivno vplivajo na usposabljanje, razvoj in delovanje vojske. Lahko bi celo zaznali organizacijsko hipokrizijo, ki se izraža v protislovju med želenim in resničnim, med teorijo o želenih voditeljih in zaznanih praksah slabega voditeljstva, kar pa je težko dokazljivo. Ena izmed lastnosti vojaške organizacije je izrazita hierarhičnost. V obravnavanem kontekstu to pomeni, da formalno problematiziranje pojavov slabega voditeljstva večinoma zahteva smelost podrejenih ravni, ki na to opozarjajo in s tem tudi vzbujajo dvome v celoten karierni sistem in odgovornost odločevalcev. V vojaškem okolju je treba intenzivno združevati napore za uveljavljanje pozitivnih praks, ki bodo zaznavale in preprečevale neželene pojave voditeljstva ter hkrati spodbujale proces razvoja sposobnih voditeljev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: organizacijska kultura, vojaška organizacija, neželeno voditeljstvo, toksično vodenje, poveljnik
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 5118; Prenosov: 188
Polno besedilo (1,81 MB)

Opis: Voditeljstvu se v vseh organizacijah daje velik pomen, še posebej pa mora to veljati za vojaške organizacije, kjer so poveljniki s svojimi odločitvami odgovorni za življenja podrejenih. Poveljnik ima formalno pristojnost za poveljevanje, ki mu je dodeljena s strani višje avtoritete in z zakonskimi pooblastili, voditelj pa si mora svoj vpliv pridobiti neformalno, na podlagi zaupanja in spoštovanja sledilcev. Ljudje voditelju sledijo, ker to želijo in ne, ker morajo. Voditeljstvo se v vojaški organizaciji razvija v treh domenah. Institucionalno razvijanje voditeljstva se izvaja preko formalnega sistema izobraževanja in usposabljanja, operativno poteka preko vseh aktivnosti v enotah, individualna domenam pa pomeni samostojni osebni razvoj vseh posameznikov, tudi na podlagi vzpodbud in usmeritev nadrejenega. Nadrejeni poveljnik je odgovoren za razvijanje voditeljskega potenciala vseh podrejenih poveljnikov v svoji enoti, še posebej mlajših poveljnikov na začetku kariere. Svetovanje, %coaching%1 in mentorstvo so metode, ki jih poveljniki lahko uporabljajo kot učinkoviti načini za prenos znanja in izkušenj ter za usmerjanje individualnega razvoja mlajših voditeljev. Poveljnik je odgovoren za organizacijsko klimo, ki lahko z ustvarjanjem ugodnih pogojev pospešuje razvijanje voditeljstva. Poveljniki vodov in poveljniki čet bodo svoj voditeljski potencial uspešneje razvijali v bataljonu, kjer se izvajajo in spodbujajo poveljevanje s poslanstvom, kultura življenjskega učenja, izmenjave izkušenj med poveljniki, kritično razmišljanje in samorefleksija. Koncept vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski je dokument, ki opredeljuje model voditeljstva, določa vrednote, lastnosti, znanja in veščine ter delovanje voditelja. Ne določa pa dovolj natančnih standardov in kriterijev za želene voditeljske kompetence in ne opredeljuje dovolj jasno poveljniške odgovornosti za razvoj voditeljstva v enotah Slovenske vojske. Razvijanje voditeljstva na poveljniški ravni v Slovenski vojski je tako odvisno od razumevanja te odgovornosti s strani posameznih poveljnikov. Tisti poveljniki, ki se zavedajo svoje moralne obveze do razvijanja voditeljskega potenciala podrejenih, bodo temu namenjali dovolj pozornosti in časa ter s tem voditeljstvu dajali primerno težo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: vojaško voditeljstvo, voditeljski potencial, organizacijska klima, razvoj voditeljstva, svetovanje, coaching, mentorstvo, Slovenska vojska
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 4658; Prenosov: 100
Polno besedilo (776,29 KB)