1. Družine in mirovne misije : zaključna nalogaŠpela Vesel, 2008 Opis: Narava mirovnih misij in vloga udeležencev v mirovnih misijah ima lahko vpliv tako na
otroke, kot na partnerje udeležencev, ki so ostali doma. Družine se soočajo z različnimi
stresnimi situacijami, ko se njihov družinski član udeleži mirovne misije. Poleg vsakodnevnih
stresorjev predstavlja sodelovanje v mirovni misiji dodaten stres za vse družinske člane, ki se
morajo soočiti s stresnimi situacijami, kot so: priprave na mirovno misijo, ločitev od družine
oziroma družinskega člana za daljše časovno obdobje in po vrnitvi udeleženca ponovna
vzpostavitev prejšnjega družinskega življenja. To pa povzroča dodaten stres, nesoglasja in
konflikte znotraj družine, kar pa lahko privede do stresa, travme ali celo posttravmatske
stresne motnje pri posameznikih ali celotni družini. Zaključna naloga govori o procesih in
stopnjah, skozi katere mora družina, katere družinski član sprejme delo v mirovni misiji.
Kako se bo družina soočila s posledicami mirovne misije, je odvisno od stabilnosti odnosov
znotraj družine, starosti družinskih članov in njihovih osebnostnih značilnosti. Čeprav je vpliv
mirovnih misij na družinsko življenje pretežno negativen, se večina družin dobro prilagodi in
spopade z njihovimi posledicami. Najdeno v: ključnih besedah Povzetek najdenega: ...mirovne misije, Slovenska vojska, čustva, vojaška psihologija, mirovne operacije, stres, vojaška družina... ...govori o procesih in
stopnjah, skozi katere mora družina, katere družinski član sprejme delo v mirovni... Ključne besede: mirovne misije, Slovenska vojska, čustva, vojaška psihologija, mirovne operacije, stres, vojaška družina Objavljeno: 06.07.2012; Ogledov: 11012; Prenosov: 220
Polno besedilo (363,64 KB) |
2. Proces ponovnega vključevanja osebe v družinsko življenje po daljši odsotnostiAlen Tkavc, 2010 Opis: Za vojaško organizacijo je bil nedolgo tega še vedno v ospredju boj za njeno lastno dobrobit in obstoj, šele po uspešnem sodelovanju med pripadnikom ter organizacijo je morda bilo čisto v ozadju moč zaslediti še institucionalno podporo njegovi družini ali partnerju. V zadnjih letih, po času profesionalizacije poklica vojaka, je vojaška institucija spoznala, da bo njeno delovanje potekalo nemoteno in najbolj uspešno, če bodo v njenih vrstah zadovoljni pripadniki. Pogoj za zadovoljstvo pripadnikov v organizacij so poleg drugih segmentov urejeni odnosi v njihovih družinah. Družina, kot osnovna celica družbe, je pomembnem dejavnik v človeškem življenju. Posamezniku pomeni zavetje, toplino, srečo, udobje in navsezadnje tudi varnost. V Sloveniji imamo poklicne oborožene sile, zato je treba pri razvijanju odnosov v Slovenski vojski ter še posebej odnosom med vojaško organizacijo in družinami pripadnikov nameniti še posebno skrb. Vojska kot sistem namreč deluje po preprostem načelu vodenja in poveljevanja oziroma na poveljevanju in izvrševanju povelj. V tako načelni organizaciji si težko predstavljamo še prostor za socialo. Namen specialistične naloge je bil proučiti težave, s katerimi se srečujejo vojaki po končani misiji pri vključevanju nazaj v stare življenjske tirnice ter problematiko, s katero se v tem času srečujejo njihovi partnerji. Raziskava je pokazala, da se družine dostikrat tudi v tem obdobju znajdejo v težavnih situacijah in da pomoč potrebujejo in si jo želijo, tako da bi bila socialna pomoč organizirana znotraj vojašnic zelo dobrodošla. Najdeno v: ključnih besedah Povzetek najdenega: ...letih, po času profesionalizacije poklica vojaka, je vojaška institucija spoznala, da bo njeno delovanje potekalo... ...poleg drugih segmentov urejeni odnosi v njihovih družinah. Družina, kot osnovna celica družbe, je pomembnem... Ključne besede: vojaki, misije, vojaška organizacija, daljša odsotnost, družina, skupine za podporo družinam vojakov, vključevanje Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 6222; Prenosov: 40
Polno besedilo (1013,73 KB) |
3. |
4. |
5. |