Opis: Odličnost sodobnih vojaških organizacij temelji na homogenih kolektivih, ki imajo enake ideale in so visoko motivirani za dosego poslanstva organizacije. Vojaške organizacije so zaradi svojih tradicionalnih okvirjev in zlasti svojega osnovnega namena povsem specifično okolje, ki zahteva od posameznika več. Sodobni posameznik, ki se želi uspešno integrirati v vojaško organizacijo in v njej delovati v duhu poslanstva, se mora preoblikovati in pred lastne interese postaviti interese organizacije, poleg tega mora biti pripravljen žrtvovati vse za cilje organizacije. Ker je to s stališča posameznika nenaravno, tega ne more storiti sam, zato mora v to preoblikovanje poseči organizacija. To magistrsko delo je študija vrednote poguma v Slovenski vojski, ki nakazuje, da pogum celo na lestvici »manj pomembnih« vrednot ne zavzema najbolj uglednega mesta. Najbolj zaznane oblike poguma so ravno najmanj verjetne, vendar očitne in ekstremne, ki izhajajo zlasti iz fizičnega žrtvovanja in tveganja. Najbolj vsakdanje oblike poguma, ki se nanašajo predvsem na pravična socialno orientirana dejanja, pa so zaznane celo kot negativne oblike obnašanja. Vzpostavitev okolja in oblikovanje razmer, v katerih bi lahko posameznik pred družbene vrednote postavil vrednote svoje organizacije, zahteva visoko profesionalnost in ekstremne napore, saj mora organizacija zamenjati vlogo »družbe«.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vrednota, vrlina, organizacijska vrednota, pogum
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 7690; Prenosov: 103
Polno besedilo (618,32 KB)