Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...

Zapri

Knjižnično-informacijski in založniški center

Digitalna knjižnica

* po starem in bolonjskem študiju
Ponastavi

Rezultati iskanja

Rezultati 1 - 2 od 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravičenost uporabe vertikalnega manevra v Slovenski vojski
Franc Kokol, 2016

Opis: Skozi zgodovino gledano, se je z razvojem orožja in opreme razvijala tudi vojaška taktika. Z razvojem letalstva se je rodila tudi ideja o premiku vojaških enot po zraku, pojavila se je ideja o zračnem desantu. Eden takšnih načinov premika enot po zraku, je premik s pomočjo helikopterjev. Prva množična uporaba helikopterjev v te namene je bila že v vietnamski vojni. Helikopterski desant mora biti, tako kot vse druge operacije skrbno načrtovan, ker se na nalogo navadno pošilja manjša taktična enota, ki mora biti najmanj 72 ur samozadostna. Na nalogi se bo samostojno borila s sovražnikom in ta jo bo skušal čim prej obkoliti in tudi uničiti. Načrtovalci operacij morajo razmišljati o pomoči z dodatnimi silami in oskrbovanju iz zraka. Helikopterski transport je doma in v tujini vedno pogostejši dejavnik uporabe helikopterjev v različnih vojaških in humanitarnih operacijah. Nepogrešljiv je pri izvajanju nalog zaščite in reševanja ter NHMP (nujne helikopterske medicinske pomoči), kjer je učinkovit in pravočasen prevoz ljudi, opreme in oborožitve ključnega pomena. Ker bodo potrebe po tej vrsti transporta verjetno vedno večje, bi bilo v prihodnje potrebno razmisliti o povečanju zmogljivosti, se pravi povečati število helikopterjev, ki jih bo moč uporabiti v večjem obsegu v zvezi z transportom ljudi in sredstev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: taktika, zračni desant, helikopterski desant, zmogljivosti.
Objavljeno: 29.05.2020; Ogledov: 7311; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (477,95 KB)

2.
Kadrovske perspektive Slovenske vojske do leta 2030: analiza demografskih izzivov in konceptov za doseganje kadrovskih ciljev
Anita Sovič, Franc Kokol, Darko Domajnko, 2026

Opis: Projektna naloga obravnava ključne demografske, organizacijske, plačne in tehnološke izzive, s katerimi se sooča Slovenska vojska (SV) v obdobju do leta 2030. Izhodišče raziskave predstavljajo izraziti demografski trendi – staranje prebivalstva, nizka rodnost, zmanjševanje deleža mladih in omejen kadrovski bazen – ki neposredno vplivajo na sposobnost SV, da ohranja stabilno in usposobljeno kadrovsko strukturo. Analiza pokaže, da migracijski tokovi in odhodi mladih v tujino dodatno zmanjšujejo razpoložljiv nabor kandidatov za vojaško službo ter poglabljajo kadrovsko zasičenost. Raziskava nadalje ugotavlja, da digitalizacija, umetna inteligenca in avtomatizacija predstavljajo pomembne razvojne priložnosti za izboljšanje preglednosti, učinkovitosti in strateškega načrtovanja kadrovskih procesov. Primerjalne prakse Estonije, Litve, Latvije, Madžarske, Poljske in Finske potrjujejo, da lahko digitalna orodja in posodobljeni plačni sistemi pomembno prispevajo k večji privlačnosti vojaškega poklica ter k dolgoročni stabilizaciji kadra. Rezultati analize strateških dokumentov (ReDPROSV40, Bela knjiga o obrambi, strateški pregledi MORS) kažejo na razkorak med konceptualnimi cilji in njihovo izvedbeno podporo. Kljub jasno opredeljenim usmeritvam SV še nima celovite, izvedbeno naravnane kadrovske strategije, ki bi določala odgovornosti, časovne roke, merljive kazalnike in potrebne vire. Ključno omejitev predstavlja tudi ujetost SV v enotni plačni sistem javnega sektorja, ki zmanjšuje konkurenčnost, onemogoča fleksibilno nagrajevanje ter vpliva na motivacijo in zadrževanje kadra. V raziskavi so oblikovani konkretni predlogi za izboljšanje kadrovske politike, ki vključujejo prenovo plačnega sistema, večjo fleksibilnost organizacije dela, razvoj kariernih poti, uvedbo mentorsko-inštruktorskih programov, digitalno podporo kadrovskim procesom, uvedbo naprednih analitičnih orodij AI ter posodobljene rekrutne in promocijske pristope. Naloga zaključuje, da bo dolgoročna kadrovska stabilnost SV mogoča le z usklajenim načinom, ki povezuje demografske ukrepe, digitalizacijo, modernizacijo kadrovskega sistema, prilagoditve plačne politike in učinkovito strateško komunikacijo. Rezultati potrjujejo dve hipotezi v celoti (vpliv demografije; vloga digitalizacije) ter tretjo delno (učinkovitost strateškega kadrovskega načrtovanja), kar kaže na potrebo po oblikovanju celovite in izvedbeno naravnane kadrovske strategije do leta 2030.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: demografija, kadrovska politika, Slovenska vojska, digitalizacija, umetna inteligenca, plačni sistem, kadrovska zasičenost, strateški dokumenti, rekrutiranje, fluktuacija, motivacija in kadrovska strategija 2030
Objavljeno: 05.08.2026; Ogledov: 2; Prenosov: 2
Gradivo je na voljo samo prijavljenim uporabnikom!

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh