Abstract: Zaključna naloga obravnava sedanjo in potencialno uporabo vesoljskih tehnologij za izboljšanje operativnih zmogljivosti Slovenske vojske (SV). Raziskava je usmerjena v oblikovanje strateškega koncepta za učinkovito uporabo vesoljskih sistemov, pri čemer so ovrednoteni tako domači viri kot viri, ki so na voljo v okviru mednarodnih partnerstev, kot so EU, NATO in partnerske države. Glavni cilji raziskave vključujejo analizo razvoja in uporabe vesoljskih sistemov za podporo delovanju SV, opredelitev ustreznih vesoljskih sistemov in zmogljivosti, ki jih je mogoče vključiti v delovanje SV, oceno slovenskega vesoljskega sektorja in njegovega potenciala za prispevek k nacionalni obrambi ter predlog raziskovalnih in inovacijskih projektov za povečanje operativne učinkovitosti SV. Študija poudarja pomen situacijskega zavedanja v vesolju in vključevanja vesoljskih sistemov v večdomensko delovanje Zavezništva. Z analizo vloge vesoljskih sistemov v ukrajinsko-ruski vojni, naloga poudarja operativne učinke in strateške koristi, ki jih zagotavljajo vesoljske tehnologije. Ta empirična analiza služi kot podlaga za razvoj strategij in tehnologij za podporo operacijam SV v kompleksnih, večdimenzionalnih okoljih. Poleg tega so bile izvedene primerjalne analize obrambnih vesoljskih strategij držav, kot so Francija, Italija, Luksemburg in Združeno kraljestvo, da bi razumeli različne pristope k uporabi vesoljskih sistemov v sistemu nacionalne varnosti. Za pojasnitev pomena hitrega odločanja in prilagajanja v sodobnih konfliktih je bila uporabljena Boydova teorija OODA (opazuj, orientiraj se, odloči, ukrepaj). Raziskava je privedla do oblikovanja konceptualnega modela, ki analizira soodvisnosti med vesoljskimi sistemi in obrambnim sistemom ter predlaga strukturo na strateškem nivoju za upravljanje vesoljskih aktivnosti v SV. Model izpostavlja ključne vesoljske zmogljivosti (satelitske komunikacije, opazovanje Zemlje, določanje položaja, navigacijo in merjenje časa ter situacijsko zavedanje v vesolju) ter njihov pomen za podporo delovanju SV, večdomensko delovanje in sodelovanje z zavezniki. Nadalje, študija poudarja potrebo po prenovi Slovenske vesoljske strategije in drugih strateških dokumentov za vključitev vesolja kot ključne operativne domene ter predlaga konkretne raziskovalno-razvojne in inovacijske projekte na področju situacijskega zavedanja v vesolju, napredne obdelave podatkov z UI, satelitskih komunikacij, opazovanja Zemlje, določanja položaja, navigacije in merjenja časa ter razvoja majhnih satelitov. Ugotovitve kažejo, da je Slovenija vključena v projekte EU, vendar mora aktivno sodelovati pri oblikovanju prihodnjih projektov. Glede potreb SV po zmogljivostih za delovanje v domeni vesolje, raziskava identificira ključne sisteme ter predlaga njihovo umestitev v strukturo SV z reorganizacijo in nadgradnjo obstoječe strukture domene zrak. S tem raziskava potrjuje postavljeno tezo o možnosti učinkovite podpore delovanju SV s pomočjo domače vesoljske industrije, raziskovalnih ustanov in dostopnih vesoljskih sistemov EU. Raziskava nedvoumno potrjuje, da je vključevanje vesoljske domene v slovenski obrambni sistem nujno za soočanje s sodobnimi varnostnimi izzivi. V luči tega je ključnega pomena vzpostavitev ustreznega institucionalnega okvirja, ki bo omogočal učinkovito upravljanje in koordinacijo vseh vesoljskih aktivnosti v Sloveniji. Raziskava izpostavlja, da so vesoljske zmogljivosti ključne ne le za podporo operacijam, ampak tudi za uresničevanje strateških ciljev odvračanja in obrambe, kot jih opredeljuje Zavezniški koncept odvračanja in obrambe evroatlantskega območja. Zato so nadaljnji razvoj, raziskave in inovacije na področju vesoljskih tehnologij ključnega pomena za zagotovitev strateške prednosti in kredibilnosti Slovenije kot partnerja v mednarodnem okolju. Izkušnje iz Ukrajine pa nas opominjajo, da je treba delovati proaktivno in se pripraviti na prihodnje varnostne izzive, saj bodo vesoljski sistemi igrali še pomembnejšo vlogo v prihodnjih konfliktih.
Found in: ključnih besedah
Summary of found: ...v vesolju in vključevanja vesoljskih sistemov v večdomensko delovanje Zavezništva. Z analizo vloge vesoljskih sistemov...
Keywords: vesoljske zmogljivosti, strateški koncepti, vesoljski sistemi, situacijsko zavedanje v vesolju, večdomensko delovanje, vesoljski projekti EU, slovenska vesoljska industrija, inovacije, odvračanje
Published: 08.04.2025; Views: 1478; Downloads: 21
Fulltext (2,97 MB)

Abstract: Naloga kritično obravnava razvojne izzive implementacije novega komunikacijskoinformacijskega sistema Slovenske vojske, ki bi bil sposoben podpirati usklajeno večdomensko delovanje zavezništva in vključevati poleg vojaških tudi civilne entitete. Ravno v segmentu integracije zunanjih deležnikov, kjer izstopajo komercialni ponudniki in raziskovalne institucije, obstaja niša hitrejšega dostopa do novih tehnologij in informacij. Izkoriščanje te niše predstavlja vrsto priložnosti tudi za nov komunikacijsko-informacijski sistem Slovenske vojske, saj mora biti dovolj inovativen, prilagodljiv, predvsem pa povezljiv, da bi lahko zagotavljal učinkovito podporo tako nacionalnim kot zavezniškim operacijam v vedno bolj zahtevnem varnostnem okolju. Raziskava pokaže na precejšnjo potrebo po modernizaciji obstoječih sistemov C4ISR v Slovenski vojski, ki vključujejo poveljevanje, kontrolo, komunikacije, računalnike, obveščevalne dejavnosti, nadzor in izvidništvo, da bi zagotovili učinkovito podporo večdomenskemu delovanju. Pri tem pa je treba pozornost usmeriti tudi na ustrezne organizacijske in doktrinarne prilagoditve, potrebne za uspešno integracijo novega komunikacijsko-informacijskega sistema. Tako tehnični kot organizacijski vidik uvajanja novega sistema predstavljata za Slovensko vojsko velik preizkus ravno zaradi njegove sposobnosti zagotavljanja Natovih standardov, varne izmenjave podatkov med različnimi enotami Slovenske vojske in zavezniškimi silami in kar je še najbolj pričakovano, sposobnosti podpreti koncept večdomenskega delovanja.
Found in: ključnih besedah
Summary of found: ...vojske, ki bi bil sposoben podpirati usklajeno večdomensko delovanje zavezništva in vključevati poleg vojaških tudi...
Keywords: komunikacijsko-informacijski sistem, večdomensko delovanje, združena omrežja koalicije
Published: 11.04.2025; Views: 1427; Downloads: 18
Fulltext (968,20 KB)

Abstract: Značilnosti sodobnih vojn vse bolj kažejo potrebo po novem pristopu k vojskovanju in vodenju vojaških operacij, ki bi zmanjšal število civilnih žrtev, stopnjo uničenja družbene infrastrukture in uporabo hibridnega delovanja. Rešitve se iščejo v razvoju koncepta večdomenskega delovanja, ki po eni strani s sodelovanjem in medsebojnim povezovanjem različnih domen napoveduje miselni in doktrinarni preobrat v delovanju oboroženih sil, po drugi strani pa zaradi kompleksnosti domen, tehnoloških zmožnosti in potreb po znatnih finančnih vložkih še vedno ostaja v razvojni fazi. ZDA, ki so pri razvoju koncepta najdlje, ocenjujejo, da bi lahko postal operativen šele po letu 2030. Veliko naporov se v zadnjem času vlaga v zmogljivosti in multiplikacijo učinkov večdomenskega in večrodovskega povezovanja. V prispevku proučujemo izzive koncepta večdomenskega delovanja pri integraciji večrodovskih enot ter prikažemo možno strukturo večdomenske enote.
Found in: ključnih besedah
Summary of found: ... večdomensko delovanje, večdomenske operacije, večdomenske zmogljivosti, večdomenska namensk...
Keywords: večdomensko delovanje, večdomenske operacije, večdomenske zmogljivosti, večdomenska namenska enota, večrodovske enote, večrodovsko bojevanje
Published: 20.05.2025; Views: 1367; Downloads: 8
Fulltext (242,96 KB)

Abstract: Nato je politično in vojaško zavezništvo, ki od leta 1949 države članice varuje pred oboroženim napadom. Je zelo uspešno zavezništvo, saj svoje osnovno poslanstvo opravlja že 75 let. Od začetka tisočletja pa Ruska federacija deluje tako, da je oborožen napad le majhen del celotne kampanje, pri čemer se večina dejavnosti izvede pod pragom oboroženega spopada, navadno izven uveljavljenih pravil mednarodnega reda, glavni instrumenti uveljavitve njene nacionalne moči pa so diplomatski, informacijski in ekonomski akterji. Ti z nevojaškimi metodami ustvarijo razmere za uporabo vojaškega instrumenta moči, da bi čim hitreje dosegli vojaške cilje, ki jih politično vodstvo in diplomacija takoj izkoristita v mednarodni skupnosti. To se je zgodilo tako v Gruziji leta 2008 (Abhazija, Južna Osetija) kot v Ukrajini leta 2014 (Krim). Leta 2022 je Ruska federacija po skoraj desetletni kampanji pretežno nevojaškega delovanja izvedla masovni oboroženi napad na suvereno državo Ukrajino, s čimer je grobo kršila pravila mednarodnega reda. Osnovni namen vojaškega instrumenta moči je bil osvojitev glavnega mesta Kijev in severnega dela Črnega morja. Če je mednarodna skupnost – predvsem zahodne demokracije – v primerih iz let 2008 in 2014 reagirala neodločno, se je po oboroženem napadu na Ukrajino odločno postavila na stran zaščite mednarodnega reda. Nato je reagiral z novim strateškim konceptom in združeno doktrino, katerih cilj je identifikacija nevojaških metod ogrožanja, reakcija nanje v času miru in učinkovito delovanje oboroženih sil ter drugih deležnikov na kopnem, morju, v zraku, vesolju in kibernetskem prostoru v vojni. Uveljavlja se nov način delovanja, katerega doktrina je v razvoju, njen namen pa je uspešno delovanje oboroženih sil v vseh domenah in sinhronizacija vojaških in nevojaških metod nacionalnih držav in Nata. Imenujemo ga večdomensko delovanje (angl. Multi-Domain Operations). Slovenska vojska se ne deli na zvrsti, njene zmogljivosti pa so namenjene delovanju pretežno v kopenski domeni. Zaradi svoje velikosti bojno delovanje velikega obsega težko izvaja brez zaveznikov in partnerjev. Leta 2003 je Republika Slovenija ukinila obvezno služenje vojaškega roka, leta 2010 pa obvezno služenje v rezervni sestavi, zato Slovenska vojska nima dovolj velike vojaške strateške rezerve, ki bi popolnila strukturo sil, če bi bile premestljive sile napotene na naloge, izhajajoče iz sprejetih dolžnosti, navedenih v Severnoatlantski pogodbi. Poleg tega Slovenska vojska nima jasno razmejenega institucionalnega dela, odgovornega za generiranje sil, in bojnega dela, odgovornega za njihovo uporabo. Krizno upravljanje in vodenje države v izrednih razmerah in vojnem stanju je pomanjkljivo zakonsko opredeljeno in ne dovolj preizkušeno na vajah. V teh kompleksnih razmerah bi politično vodstvo moralo storiti vse, da bi se vladne in nevladne organizacije pripravile, urile in preverile za celostni odziv države na grožnje, ki lahko ogrozijo suverenost Republike Slovenije, nacionalno identiteto, samobitnost slovenskega naroda in kakovost življenja ljudi. Natov koncept večdomenskega delovanja ji pri tem lahko pomaga.
Found in: ključnih besedah
Keywords: večdomensko delovanje, združeno delovanje, večrodovsko bojevanje, domena delovanja, dimenzija učinka, nacionalna varnost, celostni pristop
Published: 27.06.2025; Views: 1008; Downloads: 17
Fulltext (560,16 KB)