Abstract: Sodobni oboroženi konflikti so večplastni, prepleteni in zelo kompleksni. Različni raziskovalci navajajo različne vzroke zanje. V strokovni javnosti so se uveljavile štiri teorije vzrokov, ki jih povzema priročnik OZN z naslovom Developing Capacity for Conflict Analysis and Early Response. Te so: teorija osnovnih človekovih potreb, politična teorija, teorija odnosov in transformativna teorija. Pakistan je država, ki je nastala v procesu dekolonizacije po drugi svetovni vojni. Svojo identiteto je poudarjeno gradilana islamski religiji in proti-indijski drži. Že sam nastanek države je bil izredno krvav, zdi se, da sta bila državi v zibko položena nestabilnost innasilje. Pakistan v petinšestdesetletni zgodovini ni zdržal ozemeljske celovitosti in ni uspel zgraditi države, ki bi temeljila na stabilnem političnem sistemu, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, pravnem redu in zagotavljanju blaginje za prebivalce. V takšnih razmerah ni presenetljivo, da so nesorazmeren vpliv na dogajanje v državi pridobile vojska, tajne službe ter od konca sedemdesetih let tudi skrajne islamske skupine. Za ponazoritev nestabilnosti Pakistana lahko postrežemo s podatkom, da trenutno v državi poteka kar šest notranjih konfliktov ter dva zunanja, z ZDA in Indijo. Glede nasilja in vpliva na varnost Pakistana prednjači konflikt med silami osrednje vlade in islamskimi skrajnimi skupinami, med katerimi izstopajo talibanske skupine. S pomočjo zgoraj omenjenih teorij so v magistrskem delu analizirani vzroki za obstoj vsakega posameznega konflikta v zvezi s Pakistanom, pri čemerse pokaže, da imajo analize, utemeljene na politični teoriji, večjo pojasnjevalno moč.
Found in: osebi
Keywords: oboroženi konflikti, islamski fundamentalizem, Pakistan
Published: 27.02.2013; Views: 9377; Downloads: 249
Fulltext (1,38 MB)