<Gradivo ID="1706" OceID="" NRID="0" DomainUrl="https://dk.mors.si/" StOgledov="182" StPrenosov="2" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-11-22 15:10:10" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0">
<Naslov>Kavkaz kot varnostno območje med Rusijo, Turčijo, Iranom in Zahodom [Elektronski vir]= The Caucasus as a security zone between Russia, Turkey, Iran, and the West / Matej Krašovic</Naslov>
<TujJezik_Naslov>The Caucasus as a security zone between Russia, Turkey, Iran, and the West</TujJezik_Naslov>
<Opis>V zadnjih letih strokovne analize opozarjajo na spremembe v regionalni varnostno-politični dinamiki, v kateri se Južni Kavkaz vse bolj preoblikuje v prostor strateškega prerivanja in preizkušanja meja v odnosih med glavnimi akterji. Rusija poskuša ohraniti vpliv v svoji t. i. bližnji okolici »near abroad«, pri čemer se spoprijema s postopno erozijo vpliva. Turčija krepi svojo vlogo regionalne sile, zlasti prek strateškega partnerstva z Azerbajdžanom in vojaško industrijskih zmogljivosti. Iran, ki v regiji vidi ključni varovalni pas pred širjenjem tujih (zlasti turških in izraelskih) vplivov, intenzivno povečuje svojo diplomatsko in varnostno prisotnost. Zahodni akterji poskušajo izkoristiti zmanjšanje ruskega vpliva in spreminjajočo se regionalno dinamiko za krepitev svojih geopolitičnih in energetskih interesov. Kitajska se za zdaj omejuje na ekonomsko povezovanje v okviru t. i. »nove svilne poti« in v regiji ne projicira svojih vojaških zmogljivosti. V tem kontekstu Južni Kavkaz postaja vozlišče tekmovalnih interesov, ki presegajo bilateralne odnose med državami regije. Interakcije med ključnimi akterji neposredno vplivajo na regionalno varnost in odpirajo vprašanje, ali lahko tekmovalna dinamika preraste v širši oboroženi konflikt. Odgovor na to vprašanje se skriva v zmožnosti glavnih akterjev, da svoje interese uveljavijo na način, ki ne bo dokončno prestopil rdeče črte nasprotnikov.</Opis>
<TujJezik_Opis>In recent years, scholarly analyses have highlighted changes in regional security and political dynamics, in which the South Caucasus is increasingly Vojaškošolski zbornik, 21/2026 78 Kavkaz kot varnostno območje med Rusijo, Turčijo, Iranom in Zahodom transforming into a space of strategic jockeying and boundary-testing in the interactions between major actors. Russia seeks to maintain influence in its “near abroad”, facing a gradual erosion of its power. Turkey is strengthening its role as a regional power, particularly through strategic partnership with Azerbaijan and its military-industrial capabilities. Iran, viewing the region as a key buffer against the expansion of foreign influences, especially Turkish and Israeli, is intensively expanding its diplomatic and security presence. Western actors are attempting to leverage the decline of Russian influence and the changing regional dynamics to advance their geopolitical and energy interests. China, for now, is limiting itself to economic engagement within the framework of the “New Silk Road”, and is not projecting its military capabilities in the region. In this context, the South Caucasus is becoming a hub of competing interests which go beyond bilateral relations between the countries of the region. Interactions between key actors directly impact regional security and raise the question of whether the competitive dynamics could escalate into a broader armed conflict. The answer to this question lies in the ability of the main actors to advance their interests in a manner which does not definitively cross the adversaries’ red lines.</TujJezik_Opis>
<KljucneBesede>
<Beseda>Južni Kavkaz</Beseda>
<Beseda>Armenija</Beseda>
<Beseda>Azerbajdžan</Beseda>
<Beseda>Gruzija</Beseda>
<Beseda>Turčija</Beseda>
<Beseda>Iran</Beseda>
</KljucneBesede>
<TujJezik_KljucneBesede>
<Beseda>South Caucasus</Beseda>
<Beseda>Armenia</Beseda>
<Beseda>Azerbaijan</Beseda>
<Beseda>Georgia</Beseda>
<Beseda>Turkey</Beseda>
<Beseda>Iran</Beseda>
</TujJezik_KljucneBesede>
<Potrjeno>true</Potrjeno>
<JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
<JeZasebno>false</JeZasebno>
<Zaloznik></Zaloznik>
<Izvor></Izvor>
<Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
<TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
<Povezave></Povezave>
<Pokrivanje></Pokrivanje>
<AvtorskePravice></AvtorskePravice>
<VrstaGradiva ID="dk_c" DRIVER="info:eu-repo/semantics/article">Članek v reviji</VrstaGradiva>
<DatumVstavljanja>2026-11-03 10:20:55</DatumVstavljanja>
<DatumObjave>2026-11-03 10:20:55</DatumObjave>
<DatumSpremembe>2026-11-03 10:21:05</DatumSpremembe>
<LetoIzida>2026</LetoIzida>
<Opomba></Opomba>
<StStrani>str. 78-96</StStrani>
<StevilcenjeNivo1>Št. 21</StevilcenjeNivo1>
<StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
<Kronologija>okt. 2026</Kronologija>
<Osebe>
<Oseba ID="1745" Ime="Matej" Priimek="Krašovic" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="89727587" ArrsID=""></Oseba>
</Osebe>
<Identifikatorji>
<Identifikator ID="4" Naziv="UDK" URL="">355.02(479.2):327</Identifikator>
<Identifikator ID="9" Naziv="ISSN pri članku" URL="">2536-4286</Identifikator>
<Identifikator ID="3" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/303617539">303617539</Identifikator>
</Identifikatorji>
<Datoteke>
<Datoteka ID="3234" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" VelikostDatoteke="402389" VelikostDatotekeKratko="392,96 KB" DatumVstavljanja="2026-11-03 10:21:36" VidnoOd="03.11.2026" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true">
<Naziv>RAZ_Krasovic_Matej_i2026.pdf</Naziv>
<OrgNaziv>RAZ_Krasovic_Matej_i2026.pdf</OrgNaziv>
<URL></URL>
<Vsebine>
</Vsebine>
</Datoteka>
</Datoteke>
<Organizacija OrganizacijaID="23" Kratica="MORS" ZavodEvsID="">Publikacije MORS</Organizacija>
<TipologijaDela ID="1.04" Naziv="Strokovni članek"></TipologijaDela>
<Podgradiva>
</Podgradiva>
</Gradivo>
