<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="http://dk.mors.si/IzpisGradiva.php?id=899"><dc:title>Strateško komuniciranje države in oborožene sile</dc:title><dc:creator>Sirk,	Marjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brožič,	Liliana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>komuniciranje</dc:subject><dc:subject>strategija</dc:subject><dc:subject>strateško komuniciranje</dc:subject><dc:subject>oborožene sile</dc:subject><dc:subject>država</dc:subject><dc:subject>javnosti</dc:subject><dc:subject>informacijsko delovanje</dc:subject><dc:subject>psihološke operacije</dc:subject><dc:description>Zgodovina kaže, da so bili ljudje vedno, še pred izbruhom vojne, deležni vplivov v obliki pojasnil, razlag, informacijskih kampanj in podobno, ki pa so bili močno pogojeni s tem, kako so situacijo videli ali želeli prikazati pomembni akterji, predvsem aktualna oblast. Vodstvo države torej komunicira tako z državljani lastne države kot z državami oziroma oblastjo in državljani drugih držav ter naddržavnimi in nedržavnimi subjekti. Namen tega komuniciranja je doseči ali podpirati dosego določenega strateškega cilja, h kateremu so usmerjene vse dejavnosti in elementi moči države, tudi njenih oboroženih sil. Komunikacijska strategija in njeno ustrezno izvajanje lahko odločilno prispevata k uresničevanju nacionalnih ciljev, država pa lahko z učinkovitim strateškim komuniciranjem deluje tudi v podporo njenim oboroženim silam in odločilno prispeva k varnosti države. Strateško komuniciranje izvajajo tudi zavezništva, kot je zveza Nato, pa tudi naddržavni in nedržavni subjekti.</dc:description><dc:publisher>[M. Sirk]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-01-21 15:59:00</dc:date><dc:type>Specialistično delo</dc:type><dc:identifier>899</dc:identifier><dc:source>Maribor</dc:source><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>