<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="http://dk.mors.si/IzpisGradiva.php?id=413"><dc:title>Človeški dejavnik v vojaškem sistemu : podprojekt: socialni kapital kot element kriznega upravljanja v SV</dc:title><dc:creator>Iglič,	Hajdeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Iglič,	Hajdeja	(Urednik)
	</dc:creator><dc:creator>Jelušič,	Ljubica	(Urednik)
	</dc:creator><dc:description>Kohezija velja za enega pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito izpolnjevanje
delovnih nalog in doseganje uspehov v delovnih skupinah, vojaških enotah in športnih timih.
Ne glede na raznolikost področij, ki jih proučujejo študije kohezije, je kohezija razumljena kot
integracija posameznikov v skupino znotraj katere le-ti neposredno komunicirajo in delujejo v
smeri doseganja skupnih ciljev. Čim bolj kohezivna je skupina, tem bolj učinkovita in uspešna
je v svojem delovanju. Ob splošnem soglasju v literaturi glede tega, kaj kohezija pomeni, pa
obstajajo velika nesoglasja glede tega, kako je mogoče kohezijo meriti in katere so njene
dimenzije. Še dodatno se pojavljajo tudi dvomi o njenem pozitivnem vplivu na delovanje
skupin in organizacij v pogojih, ko je stopnja kohezivnosti tako visoka, da povečuje distanco
do drugih skupin, s čimer onemogoča dostop do virov, ki jih te posedujejo. Nekatere študije
tudi opozarjajo, da je kohezija pomembna predvsem v situacijah, ko so akterji med seboj
odvisni. Njen vpliv na organizacijsko in skupinsko učinkovitost v pogojih, ko akterji svoje
delo opravljajo samostojno, je zanemarljiv.</dc:description><dc:publisher>Fakulteta za družbene vede, Center za strateške in evalvacijske študije]</dc:publisher><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2012-07-17 11:49:32</dc:date><dc:type>Temeljna raziskava</dc:type><dc:identifier>413</dc:identifier><dc:source>[Ljubljana</dc:source><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
