<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="http://dk.mors.si/IzpisGradiva.php?id=288"><dc:title>Nato in Rusija : zaključna naloga</dc:title><dc:creator>Koštrun,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nato</dc:subject><dc:subject>Ruska federacija</dc:subject><dc:subject>obrambni ščit</dc:subject><dc:subject>sodelovanje Nato-Rusija</dc:subject><dc:description>Naloga predstavlja odnose med Natom in Rusijo s poudarkom na izgradnji obrambne-ga ščita. Partnerstvo je strateškega pomena v luči krepitve skupne varnostne politike v sedanjem času. Po razpadu Sovjetske zveze in po padcu berlinskega zidu, tradicionalnih nasprotnikov ni bilo več. Posledica tega dejanja je bila vzpostavitev novega globalnega geostrateškega položaja. Obuditev ideje o protijedrski obrambi v Evropi je povzročilo zaostrovanje odnosov, predvsem na ruski strani. Po letu 2002, s Svetom Nata in Rusije, so bili vzpostavljeni novi mehanizmi in postopki za sodelovanje. Kot ključno področje praktičnega sodelovanja Sve-ta Nata in Rusije je opredeljen boj protiterorizmu. Danes se Nato sooča s precej drugač-nimi izzivi kot v preteklosti in se mora tako ukvarjati z novo nastalimi grožnjami kot z novo nastalimi oblikami odzivanje nanje, med katere spada tudi protiraketna obrambav Evropi. Rusija je nasprotovala izgradnji protiraketnega (obrambnega) ščita, ker je v tem videla ogrožanje svoje nacionalne varnosti ter širjenje Nata na vzhod. Obrambni ščit naj bi predstavljal obrambo pred morebitnim raketnim napadom "nevar-nih" držav (Severna Koreja, Iran .).</dc:description><dc:publisher>[M. Koštrun]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2012-04-26 10:36:49</dc:date><dc:type>Specialistično delo</dc:type><dc:identifier>288</dc:identifier><dc:source>Maribor</dc:source><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>