<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.mors.si/IzpisGradiva.php?id=1707"><dc:title>Geopolitično tekmovanje Bližnjega vzhoda in vplivi na stabilnost regije [Elektronski vir]= Geopolitical Rivalry in the Middle East and its Implications for Regional Stability / Andrej Preložnik</dc:title><dc:creator>Preložnik,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>geopolitično tekmovanje</dc:subject><dc:subject>varnostna arhitektura</dc:subject><dc:subject>prilagodljiva zavezništva</dc:subject><dc:subject>stabilnost regije</dc:subject><dc:subject>velesile</dc:subject><dc:description>V prispevku kritično obravnavamo tekmovanje med Iranom, Savdsko Arabijo in Izraelom – v prepletu z geostrateškimi interesi ZDA, Kitajske in Rusije –, ki spreminja varnostno arhitekturo in stabilnost Bližnjega vzhoda. Na podlagi analize virov je mogoče ugotoviti, da Bližnji vzhod postaja izrazito tekmovalno okolje, v katerem regionalne sile izkoriščajo napetosti med velikimi silami za krepitev lastne avtonomije. To prinaša kombinacijo zmanjšane neposredne vojaške vpletenosti ZDA, večjo vlogo Irana, Savdske Arabije in Izraela ter rastoči gospodarsko-diplomatski vpliv Kitajske in selektivne varnostne prisotnosti Rusije. Regionalne države vse pogosteje uporabljajo strategijo hedginga med globalnimi silami, s čimer poskušajo maksimirati svoje koristi ob hkratnem zmanjševanju odvisnosti od posameznega zunanjega akterja. V sodobni geopolitiki Bližnjega vzhoda se zato kot značilen pojav uveljavljajo prilagodljiva, kratkoročna in izrazito interesno utemeljena zavezništva, ki vse bolj nadomeščajo stabilne, trajne in ideološko homogeno opredeljene blokovske delitve ter varnostne sisteme, značilne za prejšnja obdobja. Te nove, fluidne oblike povezovanja imajo daljnosežne posledice tako za regionalni kot za globalni varnostni sistem, saj zmanjšujejo stopnjo predvidljivosti, fragmentirajo trenutne arhitekture kolektivne varnosti in dodatno otežujejo dolgoročno načrtovanje zunanje politike držav zunaj regije. Posledica tega je razdrobljena varnostna arhitektura Bližnjega vzhoda brez vključujočega regionalnega okvira, v katerem se prekrivajo interesi »osi odpora«, sunitskih monarhij, Izraela ter globalnih akterjev, kar ustvarja nove priložnosti za sodelovanje, vendar hkrati ohranja in poglablja nekatere konflikte.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-04 07:02:45</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>1707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
