<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="http://dk.mors.si/IzpisGradiva.php?id=1150"><dc:title>Modeli napredovanja brigade v stik in boj v srečanju</dc:title><dc:creator>Stergar,	Gorazd	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ribič,	Anton	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>napredovanje v stik</dc:subject><dc:subject>boj v srečanju</dc:subject><dc:subject>brigada</dc:subject><dc:subject>taktika</dc:subject><dc:subject>bojno delovanje</dc:subject><dc:description>Organizacija NATO (angl. North Atlantic Treaty Organisation) uvršča napredovanje v stik in boj v srečanju med prehodne vrst delovanja (torej tiste, ki omogočajo prehod iz ene vrste delovanja v drugo, na primer iz defenzivnega v ofenzivno), kamor spadajo še izvidovanje, varovanje, povezovanje enot, umik, prosti umik, zamenjavo enot, prečkanje in prehod skozi ovire in pohod. Napredovanje v stik je taktična aktivnost, katere namen je vzpostaviti stik s sovražnikom ali ga ponovno vzpostaviti po prekinitvi, boj v srečanju pa taktična aktivnost, do katere pride, kadar se nepopolno razvite sile med premikom srečajo s sovražnikom na nepričakovanem mestu in ob nepričakovanem času. Osrednji predmet zaključne naloge je raziskovanje značilnosti napredovanja v stik in boja v srečanju kot tiste vrste bojnega delovanja, ki jo karakterizirajo hiter razvoj situacije, kratek čas bojevanja, hiter razvoj iz bojnega razporeda v premiku v razpored za napad, iskanje šibkih točk v razporedu, iniciativnost, intenzivna uporaba manevra za doseganje odločilne prednosti in izkoriščanje uspeha. Opredelitve teoretičnih pojmov in konceptov v NATO primerjamo s tistimi v Slovenski vojski in kopenskih vojskah Združenih držav Amerike, Ruske federacije in nekdanje Jugoslovanske ljudske armade. Osredotočamo se na taktična načela in izvajanje manevra. V nadaljevanju teoretične ugotovitve preverimo na dveh zgodovinskih primerih boja v srečanju - Jelenov Žleb 1943, v katerem sta si nasproti stala bataljon Italijanske vojske in dve brigadi slovenske partizanske vojske, in Prohorovka 1943, v katerem se je Nemški II. SS oklepni korpus bojeval s silami sovjetske 5. oklepne gardne armade, oblikujemo model napredovanja sodobne šolske brigade v stik in z modeliranjem bojevanja ob upoštevanju pridobljenih teoretičnih spoznanj in zgodovinskih izkušenj ugotavljamo, kaj vpliva na učinkovitost poteka boja v srečanju. Precejšen del raziskovanja predstavljajo taktične skice v prilogah, ki pripomorejo k razumevanju konceptov napredovanja v stik in boja v srečanju.</dc:description><dc:publisher>[G. Stergar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-02 09:23:41</dc:date><dc:type>Specialistično delo</dc:type><dc:identifier>1150</dc:identifier><dc:source>Maribor</dc:source><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
