21. Prilagoditev vojaške infrastrukture poklicni vojski s poudarkom na izvajanju programov celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske : magistrska nalogaZdenka Veselič, 2009 Abstract: Slovenija je po osamosvojitvi organizirala vojaško obrambo na način, kot je bil v nekdanji skupni drţavi. Razvijala je številčno veliko vojsko, v katero so bili vključeni z majhnim deleţem pripadniki stalne sestave ter pripadniki rezervne sestave, ki so bili v enote SV razporejeni na podlagi zakonsko obveznega sluţenja v rezervni sestavi. Pripadniki moškega spola so se usposabljanja za obrambo domovine udeleţevali na sluţenju vojaškega roka, ki je bil prav tako zakonsko obvezen za vse zdravstveno sposobne moške drţavljane, stare med 18 in 27 let. Ob nadaljnjem razvoju Slovenske vojske se je vse bolj kazala potreba po drugačnem organiziranju vojaške obrambe, ki bi tako zagotovila doseganje novih doktrinarnih in strateških obrambnih načel. Vse bolj se je kristalizirala potreba po prehodu na poklicni način popolnjevanja vojske.
Slovenska vojska je s prehodom na poklicni način popolnjevanja, dopolnjenega s pogodbeno rezervo doţivela številne spremembe tako v kadrovski kot tudi v organizacijski strukturi. Vse te spremembe pa so zahtevale spremembe tudi na drugih področjih, med njimi vojaški infrastrukturi. Po izvedeni koncentraciji sil in sredstev v perspektivne objekte, ki jih uporablja Slovenska vojska, je sledilo zagotavljanje bivalnih in delovnih zmogljivosti, kjer je nastanjena poklicna vojska. Sledeč cilju razviti majhno in dobro usposobljeno vojsko, so bili posodobljeni ali na novo zgrajeni tudi nekateri objekti, namenjeni izobraţevanju, usposabljanju in urjenju.
Pripadnik je najpomembnejši in ključni dejavnik v delovanju Slovenske vojske. Celostna skrb za pripadnike Slovenske vojske je postala s profesionalizacijo vojske pomembna dejavnost, ki pa do danes še ni zaţivela v celoti. Prostorska urejenost za izvajanje programov celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske je marsikje še v obliki načrtov. Found in: osebi Keywords: vojaška infrastruktura, celostna skrb, vojašnica, Slovenska vojska, military infrastructure, integral care, barrack, Slovenian Army Published: 06.07.2012; Views: 9733; Downloads: 44
Fulltext (729,50 KB) |
22. Vloga Slovenske vojske pri soočenju z okoljskimi grožnjami : zaključna nalogaAleksander Murko, 2011 Abstract: Za sodobno družbo so značilni nenehne spremembe varnostnega okolja na nacionalni, nadnacionalni in globalni ravni ter posledično vse večja raznovrstnost, kompleksnost, asimetričnost delovanja ter prepletanje različnih groženj. Ob zmanjševanju pomena klasičnih vojaških groženj (ki pa jih kljub vsemu dolgoročno ni možno izključevati) so vse bolj v ospredju nevojaške grožnje. Mednje sodijo tudi okoljske grožnje, ki zaradi svoje nepredvidljivosti in predvsem v zadnjem času zelo izrazitega multiplikativnega učinka dobivajo vse večji pomen in so ena od najpomembnejših oblik varnostnih groženj, s katero se srečujeta sodobna družba in v njenem okviru tudi Slovenija.
Slovenska vojska v skladu z zakonskimi določili predstavlja pomemben element – operativno sestavino nacionalnovarnostnega sistema, zato je kot sestavni del družbe v skladu s svojo organiziranostjo in opremljenostjo poleg svojih osnovnih nalog dolžna aktivno sodelovati tudi pri izvajanju ukrepov za zmanjševanje in preprečevanje okoljskih groženj ter postopkov v primeru pojava in eskalacije teh groženj. S pravilnim pristopom in sodelovanjem z drugimi subjekti nacionalne varnosti ter celotno družbo lahko Slovenska vojska zelo pripomore k preprečevanju in zmanjševanju tovrstnih groženj oziroma aktivno sodeluje v sanaciji njihovih posledic.
Poleg ustrezne zakonske podlage, dobrega načrtovanja njenega delovanja in predvsem pravočasnega odločanja o njeni uporabi so za Slovensko vojsko oziroma za njeno učinkovito sodelovanje z drugimi akterji pri izvajanju nalog s področja soočanja z okoljskimi grožnjami pomembni tudi njena usposobljenost, razpoložljivost sil in sredstev ter dobro medsebojno poznavanje s sodelujočimi.
Za čim učinkovitejše soočanje s tovrstnimi grožnjami se od celotne družbe zahtevata celovit pristop in pravočasno ukrepanje ter se pričakuje, da v ta namen uporabi vse svoje razpoložljive sile in zmogljivosti. Kljub temu pa je v dosedanjih aktivnostih nivo vključevanja posameznih subjektov na te naloge variiral od primera do primera.
Found in: osebi Keywords: okoljske grožnje, ogroženost, varnost, nacionalna varnost, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita - reševanje in pomoč, zmogljivost in pripravljenost Slovenske vojske Published: 05.10.2012; Views: 11160; Downloads: 343
Fulltext (1,85 MB) |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. |
28. Obveščevalno vrednotenje geografskega prostora območij delovanj Slovenske vojske : zaključna nalogaJože Grozde, 2011 Abstract: Slovenska vojska je iz vojske namenjene teritorialni obrambi, omejene na nacionalni teritorij, postala postmoderna vojska. Poleg nacionalne obrambe opravlja naloge v mednarodnih operacijah in na misijah v zahtevnih geografskihin klimatskih pogojih zunaj območja držav članic Nata in EU. Informacije o geografskem prostoru imajo pomembno vlogo pri začasnem izvajanjem nalog zunaj nacionalnega ozemlja, ter zagotavljajo osnovo drugim informacijam in podatkom o bojišču oziroma kriznem območju. Slovensko vojsko pri izvajanju nalog v zahtevnih geografskih in podnebnih pogojih, tujih kulturnih okoljih, v oddaljenih območjih delovanja ter v operacijah višje intenzivnosti geoprostorsko podpirajo obveščevalno varnostnimi organi SV, Obveščevalno varnostna služba MORS in pristojnimi organi v MORS. Primanjkljaj izkušenj in geoinformacijskih podatkov se nadomešča s pridobivanjem geoinformacij iz javnih virov, od znanstvenih, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, partnerskih držav in organizacij Nato, EU in OZN. Found in: osebi Keywords: geoprostorska obveščevalna podpora, vrednotenje geografskega prostora, celovita priprava operativnega okolja, Slovenska vojska Published: 22.01.2013; Views: 10447; Downloads: 320
Fulltext (2,33 MB) |
29. |
30. |