Abstract: Strokovnost vojaškemu vodji dajo znanja in veščine, ki jih ima in jih lahko delimo na znanja in veščine za delo z ljudmi, strokovna znanja in veščine ter na konceptualna znanja in veščine. Konceptualna znanja in veščine ima voditelj, ki je sposoben kritičnega, ustvarjalnega, etičnega in refleksivnega mišljenja. Količina konceptualnih znanj je odvisna od ravni voditeljstva, na direktni ravni se v literaturi ne poudarja in mu je namenjeno le malo prostora. Kljub temu pa je konceptualno znanje potrebno tudi na direktni ravniin o tem govori ta zaključna naloga. V nalogi so obravnavana potrebna konceptualna znanja poveljnika voda na primeru, ki potrjuje hipotezo 1, poleg tega pa je bil namen naloge dokazati oziroma ovreči hipotezo 2, da imajo častniki - poveljniki voda, po končanem šolanju na Šoli za častnike dovolj konceptualnih znanj za delo z vodom. Hipotezo 2 sem potrjevala na dva načina in sicer s pregledom vsebin v programu Šole za častnike in z izvedeno anketo med poveljniki vodov, čet in namestniki poveljnikov čet v 20.MOTB. Rezultat analize programa Šole za častnike je potrdil mojo hipotezo in pokazal, da je po programu vsebin, ki podpirajo konceptualna znanja in veščine dovolj. Ko pa sem se o tem hotela prepričati še z anketo v enoti, sem prišla, do drugačnih zaključkov in sicer, da bi bilo potrebno določene vsebine, predvsem za kritično, etično in ustvarjalno mišljenje še nadgraditi.
Keywords: vodenje, poveljevanje, Slovenska vojska, komuniciranje, kritično mišljenje, vojaško usposabljanje, vojaško izobraževanje, učni načrti
Published: 15.03.2017; Views: 7064; Downloads: 71
Fulltext (315,33 KB)

Abstract: Zahodni Balkan v zadnjih nekaj letih postaja za Slovenijo območje v katerega usmerja več pozornosti. V okviru transformacije Slovenske vojske in te zaključne naloge se pripravlja koncept in operacionalizacija pobude za vzpostavitev večnacionalnih sil Zahodnega Balkana. Mednarodno okolje oziroma mednarodne organizacije omogočajo delovanje različnih večnacionalnih enot. Katera organizacija je skupna državam Zahodnega Balkana, kakšne so ambicije Slovenije in držav Zahodnega Balkana za sodelovanje in kakšno sodelovanje že poteka? To je nekaj vprašanj na katera je potrebno odgovoriti pred začetkom kakršnihkoli konkretnih korakov v povezavi z večnacionalnimi silami na območju Zahodnega Balkana. Glede na izkušnje in znanje je realno pričakovati, da bi Slovenska vojska v eventualni vojaški enoti oblikovani skupaj z vojskami držav Zahodnega Balkana lahko imela eno vodilnih vlog. Slovenska vojska (SV) ima že kar nekaj izkušenj s tovrstnimi aktivnostmi. Z več različnimi enotami sodelujemo v deklariranih enotah NATO in Evropske unije (EU), skupaj z Italijo in Madžarsko delujemo v večnacionalnih silah kopenske vojske (MLF - Multinational Land Forces), vzpostavili smo bataljonsko bojno skupino, ki je afilirana v sile zavezništva in nenazadnje že od leta 1997 preko operacij kriznega odzivanja delujemo v mednarodnem okolju.
Keywords: večnacionalne sile kopenske vojske, Zahodni Balkan, Slovenska vojska, Bojne skupine Evropske unije, Nato
Published: 01.02.2017; Views: 6498; Downloads: 124
Fulltext (241,75 KB)

Abstract: Ob vključitvi posameznika v delovni proces pride do interakcije med njim in organizacijsko kulturo organizacije, kateri se je pridružil. Da bi bilo delo v organizaciji uspešno, mora le ta razviti primerno in jasno organizacijsko kulturo, katere sestavni del so tudi vrednote. Vrednote so najpomembnejši del kulture, ki nastaja v procesu skupinskega reševanja problemov. Vrednote pa niso pomembne samo za organizacijo kot celoto, temveč tudi za vsakega posameznika v njej. Vrednote namreč lahko označimo tudi kot življenjska vodila in kot pomemben dejavnik obnašanja ljudi. Prav tako pa so vrednote lahko tudi vir notranjih konfliktov, ki jih doživlja posameznik, kadar delo, ki ga opravlja, ni v skladu z njegovim sistemom vrednot. Organizacije morajo pri svoji dejavnosti posvetiti pozornost svojim zaposlenim, ki so ključni faktor pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev. Predvsem morajo poskrbeti, da bo sistem vrednot, ki jih zasleduje organizacija, znan in osvojen s strani zaposlenih. Pri tem pa je pomembno, da so vrednote posameznika in vrednote organizacije usklajene v največji meri. Problem, v nalogi, je obravnavana domnevna neusklajenost vrednot zaposlenih z vrednotami SV. V empiričnem delu naloge sem raziskal in opredelil mesto in pomen deklariranih vrednot v SV pri pripadnikih v vojaškem kolektivu, ter ugotavljal skladnost teh vrednot z osebnimi. Namen raziskave je bil ugotoviti ali deklarirane vrednote SV pozitivno vplivajo k boljšemu delovanju SV.
Keywords: vrednote, vojaška organizacija, osebne vrednote posameznika, vrednote Slovenske vojske
Published: 13.12.2016; Views: 7561; Downloads: 70
Fulltext (453,77 KB)

Abstract: Vojaška obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna dejavnost (VOPVD) združuje obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnost, ki skupaj uresničujejo obveščevalno zagotovitev. Obveščevalna zagotovitev zagotavlja možnost pravočasne, načrtne in organizirane priprave namensko oblikovanih enot za izvedbo svojega poslanstva v celotnem spektru delovanja. Obveščevalna zagotovitev je bojna funkcija, ki jo vodi in usmerja poveljnik, izvajajo jo obveščevalno varnostni organi (S-2) brigade in polkov, obveščevalna četa, izvidniške enote, manevrske enote (bataljoni in čete). Je neprekinjena dejavnost medsebojno povezanih nalog in sistemov, ki skozi obveščevalni proces, z načrtovanjem in usmerjanjem, zbiranjem in obdelavo pomembnih informacij v obveščevalni podatek oziroma znanje ter njegovim posredovanjem poveljniku omogočajo razumevanje sovražnika, zemljišča in civilnih dejavnikov. Učinkovito obveščevalno zagotovitev v kompleksnem, dinamičnem in soodvisnem okolju obveščevalni elementi v polku in brigadi izvajajo s pomočjo vseh razpoložljivih sredstev in virov. Organizacijska struktura VOPVD v brigadi in polku mora omogočati odzivno in pravočasno obveščevalno podporo ter hitro premestljive obveščevalne elemente, ki bodo prožni in sposobni delovati v celotnem spektru možnih operacij kjerkoli po svetu.
Keywords: vojaška obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna dejavnost, obveščevalna zagotovitev, obveščevalni proces, transformacija obveščevalne strukture
Published: 18.11.2016; Views: 7254; Downloads: 219
Fulltext (299,55 KB)

Abstract: Brezpilotni letalniki (BPL) predstavljajo revolucionaren razvojni in tehnološki napredek na področju vojaške aeronavtike. Brezpilotni letalniki se že desetletja uporabljajo predvsem v vojaške namene na področju taktičnega in strateškega izvidovanja. Najbolj splošno jih lahko opredelimo kot letalnike z lastnim pogonom, ki za vzlet, polet in pristanek ne potrebujejo človeške posadke. S prenosom vojaške tehnologije na civilno področje pa je prišlo do možnosti uporabe brezpilotnih letal tudi v civilne namene, kjer pa je eden od ključnih problemov vključevanje brezpilotnih letal v zračni prostor, v katerem se odvija letalski promet. Trenutno se letalske operacije brezpilotnih letal v prostoru Evropske unije (EU) izvajajo v omejenem zračnem prostoru, ločeno od letalskega prometa ali pa se vključijo vanj izjemoma, na osnovi posamične odobritve. V tem primeru se postavljajo pred operaterje brezpilotnih letal številne omejitve s ciljem zagotoviti varnost vsem drugim uporabnikom zračnega prostora.
Keywords: brezpilotni letalniki, letalska zakonodaja, mednarodne civilne letalske organizacije, integracija BPL v zračni prostor
Published: 17.11.2016; Views: 6693; Downloads: 141
Fulltext (359,28 KB)