Abstract: Predmet preučevanja v tej nalogi je sodelovanje Slovenske vojske v boju proti terorizmu v mirnodobnem času na ozemlju Republike Slovenije. Poglavitni cilj je ugotoviti, katere so naloge in pristojnosti Slovenske vojske na področju boja proti terorizmu, in identificirati morebitne pomanjkljivosti ali nejasnosti normativnega okvira in razvojno-usmerjevalnih dokumentov. Na podlagi celovite analize naloga v zaključnem poglavju ponudi predloge izboljšanja stanja s poudarkom na okrepitvi sodelovanja Slovenske vojske z drugimi pomembnimi akterji nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije na področju boja proti terorizmu. Drugi cilj naloge je dognati, kako so opredeljene naloge pomembnejših akterjev nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije ter ugotoviti, kako se to odraža v aktivnostih boja proti terorizmu. Ta cilj naloga dosega z analizo sistema kriznega upravljanja in vodenja v Republiki Sloveniji. V nalogi so preučeni strategije oziroma mehanizmi izbranih mednarodnih organizacij na področju boja proti terorizmu. Pri tem se ugotavlja, katere vloge so na tem področju namenjene državam članicam. Analiza zakonskega okvira in strateških razvojno-usmerjevalnih dokumentov Republike Slovenije na obrambno-varnostnem področju pokaže, da Slovenska vojska v mirnodobnem času na ozemlju Republike Slovenije ni primarni nosilec boja proti terorizmu. Kljub temu v okviru sedanjih zakonskih pooblastil lahko izvaja številne protiteroristične naloge, tako samostojno kot v sodelovanju z drugimi državnimi organi. Z aplikacijo teoretičnih izhodišč, trendov širitve nalog oboroženih sil, izkušenj sodelovanja Slovenske vojske z drugimi državnimi organi v migrantski krizi in pri varovanju državne meje ter ob naravnih in drugih nesrečah dokazujemo, da je treba na področju boja proti terorizmu predvideti več vključevanja Slovenske vojske. Pri tem se ves čas ohranja zavedanje, da z angažiranjem vojske na področju notranje varnosti vstopamo na zahtevno področje, na katerem je treba ravnati zelo preudarno. Tukaj lahko namreč (morebitna) pooblastila ali celo uporaba prisilnih sredstev represivnega državnega organa trčijo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Temeljni znanstveni pristop, uporabljen v zaključni nalogi, je dedukcija. Pri analiziranju predmeta preučevanja sta obsežno uporabljeni deskriptivna in komparativna metoda. Ugotovitve, ki so se pojavile na podlagi metode analize primarnih in sekundarnih pisnih virov, predstavljajo izhodišče za verifikacijo hipotez, oblikovanje odgovora na raziskovalno vprašanje in formulacijo predlogov izboljšanja sodelovanja Slovenske vojske z drugimi državnimi organi v boju proti terorizmu.
Keywords: boj proti terorizmu, nacionalnovarnostni sistem, krizno upravljanje
Published: 05.04.2023; Views: 843; Downloads: 113
Fulltext (2,14 MB)

Abstract: Razvoj vojaških doktrin temelji na razvitem znanju o dejavnosti in praksi vojskovanja, posledično pa so doktrine usmerjevalci razvoja veščine vojskovanja. Sistem znanja o teoriji in praksi vojskovanja oblikuje vojaško znanje. Za uspešno in učinkovito delovanje vojaške organizacije je upravljanje vojaškega znanja, ki obsega tako oblikovanje lastnih rešitev in razvijanje specifičnega znanja kot organiziranje znanja, izkušenj in védenj ter razvijanje metod prenosa znanja, zelo pomembno. Izhodišče raziskovanja vojaške veščine je struktura oboroženega spopada oziroma to, kar se nanaša na teorijo veščine vojskovanja in prakso priprave, načrtovanja in izvajanja oboroženega spopada ter na konsolidacijo vojaških enot. Vojaška delovanja spadajo k sistemu znanstveno-strokovnih področij, ki ga uveljavljamo v slovenskem prostoru, in je tisto področje, ki je nedvomno neposredno povezano z vojaško organizacijo in delovanjem oboroženih sil. Veščina vojskovanja se tako nanaša na celoten obseg vojaškega znanja in vojaških veščin, ki ga upravljajo vojaške organizacije.
Keywords: veščina vojskovanja, teorija vojaške veščine, teorija oborožitve in vojaških sistemov, vojaške vede, vojaška delovanja
Published: 05.04.2023; Views: 838; Downloads: 86
Fulltext (135,43 KB)

Abstract: Namen prispevka je predstaviti perspektivo raziskovalnih metod, ki se uporabljajo v obrambnih študijah. Avtor postavlja tezo, da se v obrambnih študijah uporabljajo raziskovalne metode različnih znanstvenih disciplin, tako družboslovnih kot naravoslovnih. Čeprav se v znanstvenem diskurzu stalno iščejo nove raziskovalne metode in tehnike, tudi s pomočjo njihovega mešanja, se zdi, da metodologija znanstvenih raziskav v obrambnih študijah še vedno predstavlja neraziskano področje med raziskovalci obrambnih študij in strateškimi »think-tank« središči, ki se ukvarjajo z obrambnimi in vojaškimi vprašanji. Predpostavljamo lahko, da so raziskovalne metode, ki se uporabljajo v obrambnih študijah, še vedno v fazi razvijanja, zato se uporabljajo različne metodologije, izposojene iz različnih znanstvenih disciplin.
Keywords: obrambne študije, kvalitativne in kvantitativne metode, mešane metode
Published: 03.04.2023; Views: 797; Downloads: 30
Fulltext (123,24 KB)

Abstract: There are three major dimensions which justify a closer examination when looking at the implications for the development of armed forces from lessons from the war in Ukraine: the strategic, conceptual/doctrinal, and capability development dimensions. Nuclear deterrence capabilities, as well as alliances, turned out to be paramount multipliers at the strategic level. Doctrinally, a comprehensive understanding of hybrid warfare should trigger a capability development, not only fuelled by likelihood but also by considering the most dangerous courses of action. Finally, capabilities should be generated, provided and trained for what they are planned to be employed for. A robust and capable command and control architecture is paramount in order to compensate conventional asymmetry and act decisively and successfully.
Keywords: war in Ukraine, Austrian Armed Forces, military capability development, command and control, nuclear deterrence, hybrid warfare
Published: 03.04.2023; Views: 852; Downloads: 12
Fulltext (459,33 KB)

Abstract: Slovenska vojska ima od leta 1992 skoraj nespremenjen interni sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Kljub večkrat ugotovljenim dejstvom, da razpolaga z vsemi potrebnimi viri, je bilo preoblikovanje v smeri približevanja javnemu izobraževalnemu sistemu kljub zapisanim usmeritvam v temeljnih razvojnih in strokovnih dokumentih do zdaj neuspešno. Leta 2021 je ponovno začel potekati podoben proces. Ali je ustanovitev Visoke vojaške šole prava pot za dosego dolgoletnih ambicij? Ali bo tokrat dovolj modrosti, volje in poguma, da bodo uresničili, kar je že nekaj časa očitno kot na dlani? Po tridesetih letih vzpostavljamo pogoje za oblikovanje vojaških ved, določamo potrebno terminologijo in organiziramo habilitacijska področja, ki bodo temelj za izvajanje znanstvenoraziskovalnih in pedagoških procesov. Prispevek razkriva stanje pred ustanovitvijo Visoke vojaške šole in po njej, predstavlja njena pomen in vlogo ter predstavlja cilje delovanja, oblikovanje in vsebine habilitacijskega področja vojaški menedžment, voditeljstvo in etika. Avtor opiše metodologijo, s katero je bila izvedena naloga, in predstavi svoje pomisleke ter prepričanja glede vloge in pomena habilitacijskega področja.
Keywords: habilitacije, habilitacijsko področje, vojaški menedžment, etika, voditeljstvo
Published: 03.04.2023; Views: 846; Downloads: 15
Fulltext (178,58 KB)