Opis: Že pred prvimi demokratičnimi volitvami v Sloveniji so v bivši Jugoslaviji med republiškimi vodstvi potekala iskanja rešitev o preureditvi političnih in družbenoekonomskih odnosov znotraj federacije, vendar niso prinesla rešitve, razen če ne štejemo za rešitev to, da so pokazala, da so med posameznimi republikami tolikšne razlike v pogledih na bodočo ekonomsko, politično in državno ureditev Jugoslavije, da jih ne bo možno uskladiti in da bo potrebno v Sloveniji iskati pot za uvedbo političnih in družbenoekonomskih sprememb ločeno od ostalega dela jugoslovanske federacije. Republika Slovenija je leta 1991 pričela s samostojnim poskusnim služenjem vojaškega roka. Za ta namen sta bila ustanovljena dva t. i. učna centra (UC), in sicer na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. Temeljni namen usposabljanja je bil usposobiti vojake, poleg tega pa tudi preveriti ustreznost vsebin in organiziranosti vojaškega usposabljanja, hkrati pa še ugotoviti, ali so nove uniforme in druga osebna oprema primerne za nabornike nastajajoče slovenske vojske. Izkušnje, ki so bile pridobljene med poskusnim usposabljanjem, so služile kot izhodišče načrtovalcem rednegausposabljanja vojaških obveznikov in samim izvajalcem pouka ter usposabljanj. Z zaključkom poskusnega usposabljanja so bile razrešene dileme o dolžini služenja vojaškega roka, opremi, ki naj jo uporablja vojaški obveznik, materialni zagotovitvi pouka in zaledni zagotovitvi usposabljanja.
Ključne besede: teritorialna obramba, jugoslovanska ljudska armada, učni centri, usposabljanje
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 10620; Prenosov: 386
Polno besedilo (1,57 MB)

Opis: Slovenska vojska je na svoji dvajsetletni razvojni poti bila deležna številnih in zahtevnih procesov od obvezniške do poklicne vojske ter končno do profesionalizacije. Projekt Prehod na poklicno vojsko, dopolnjeno s prostovoljno rezervo, s kratico PROVOJ, je predstavljal temeljni proces profesionalizacije. Začel se je leta 2002 in se predčasno končal leta 2007. Postavlja se vprašanje, če so bili cilji profesionalizacije SV torej doseženi.V nalogi posebno pozornost namenjam dojemanju temeljnega poslanstva in vlogi SV, razumevanju in umeščenosti vojaške profesije, procesu profesionalizacije prek stalnega izobraževanja častniškega zbora kot nosilca vojaške profesije in odgovornega za proces profesionalizacije v celoti. V demokratičnih državah zahteva civilna družba od svojih oboroženih sil, da so profesionalne. Spremenjena vloga in nova varnostna okolja, v katerih vojaške organizacije danes delujejo, postavljajo pred častnika nove zahteve in razširjena znanja tudi na drugih področjih. Posledica tega je konvergenca vojaškega in javnega izobraževanja. Na ta način vojaška profesija postaja vse bolj uveljavljena in konkurenčna v civilnem okolju. Sistem in programi izobraževanja častnikov v SV so sicer povsem primerljivi s podobnimi v tujini,vendar pa je treba na področju povezanosti in vključenosti izobraževanja častnikov v javne sisteme izobraževanja storiti korak naprej. Slovenska vojska je z razvojem uspela doseči družbeno pričakovano stopnjo profesionalnosti, da bi profesionalizacijo vzdrževala oziroma dvignila, pa mora s tem procesom nadaljevati.
Ključne besede: Slovenska vojska, profesionalizacija, vojaška profesija, vojaško izobraževanje, vojaško usposabljanje, častnik, strokovnost in kariera
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 11180; Prenosov: 388
Polno besedilo (1,10 MB)

Opis: Nato je v času svojega obstoja sprejel sedem strateških konceptov, štiri v času hladne vojne ter tri po njenem zaključku. Okoliščine, v katerih so bili sprejeti posamezni koncepti, so bile zelo različne, pri čemer si vsi delijo enak namen, to je definiranje temeljnih nalog ter usmerjanje delovanja zavezništva. Nato je po hladni vojni iskal novo težišče delovanja, s čimer je pričel spreminjati svoj značaj. Sprva obrambna organizacija, namenjena izvajanju kolektivne obrambe, je pričela širiti obseg nalog, območje delovanja ter postopoma prevzemala nove varnostne naloge. Odločitev za izdelavo novega strateškega koncepta Nata je bila sprejeta zlasti zaradi obsežnih sprememb v mednarodnem varnostnem okolju, novih varnostnih tveganj ter oblik odzivanja nanje (boj proti terorizmu, protipiratsko delovanje idr). Novi strateški koncept je bil sprejet novembra 2010 v Lizboni. Zastavljen je bil zelo ambiciozno, saj prinaša več bistvenih sprememb, med katerimi izstopata izenačitev pomena kriznega upravljanja ter kooperativne varnosti z zagotavljanjem kolektivne obrambe ter širitev interpretacije 5. člena Washingtonske pogodbe. Slednje pomeni, da Nato ne zagotavlja le obrambe svojih članic, temveč jih tudi varuje tudi pred določenimi varnostnimi tveganji. Koncept krepi pomen celostnega pristopa pri izvajanju kriznega upravljanja, pomen sodelovanja zavezništva z drugimi mednarodnimi organizacijami, narekuje razvoj novih, tudi civilnih zmogljivosti v okviru Nata, širi geografsko območje svojega delovanja ter nalaga nadaljnjo preoblikovanje organizacije.
Ključne besede: varnost, mednarodna varnost, Nato, strateški koncepti
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 11101; Prenosov: 175
Polno besedilo (472,46 KB)

Ključne besede: zunanje izvajanje, vojaška logistika, javno-zasebno partnerstvo, logistika Slovenske vojske
Objavljeno: 06.11.2012; Ogledov: 9135; Prenosov: 87
Polno besedilo (895,17 KB)

Ključne besede: NCKP, načrtovanje strateškega transporta v SV, strateške transportne zmogljivosti
Objavljeno: 11.10.2012; Ogledov: 9652; Prenosov: 62
Polno besedilo (2,16 MB)