Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...

Knjižnično-informacijski in založniški center

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice
  • (Pomoč)
  • A-
  • A+
  • English (UK)
  • Slovenščina

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Vrsta gradiva: * po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

21 - 30 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
Politično in vojaško organiziranje Judov v luči antisemitizma v prvi polovici 20. stoletja : magistrsko delo
Viktor Sluga, 2012

Opis: V začetku 20. stoletja je postal antisemitizem zelo radikalen in je svoj vrh dosegel z načrtnim genocidom nad Judi. Najbolj radikalna oblika je bil rasni antisemitizem. Temeljil je na domnevi, da so Judje zaradi bioloških razlik manjvredna rasa, kar je pomenilo, da se po svoji volji niso mogli izboljšati. Hkrati z vzponom nacizma je Zahod začel omejevati imigracijo Judov na svoje ozemlje. Tako je bila edina mogoča rešitev oblikovanje judovskega nacionalnega doma v Palestini, za katero se je zavzemalo sionistično gibanje. Imigracija v Palestino je za mnoge Jude pomenila beg pred preganjanjem in celo fizičnim uničenjem. Vsem pa na tej poti zaradi številnih političnih in organizacijskih omejitev ni uspelo. Čeprav ideološko neenotno je sionistično gibanje imelo skupen cilj, ki se je dokončno uresničil z ustanovitvijo države Izrael. Sionizem je v 20. stoletju postal med Judi prevladujoče politično gibanje tudi zaradi pritiskov antisemitizma. Pot do uresničitve njegovega cilja pa ni bila lahka in je zahtevala vojaško organiziranje. Judovske vojaške organizacije so ščitile tako judovsko skupnost v Palestini kot tudi dotok judovskih beguncev in s tem gradnjo judovskega nacionalnega doma.
Ključne besede: antisemitizem, sionizem, judovske politične organizacije, judovske vojaške organizacije
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 10572; Prenosov: 107
.pdf Polno besedilo (463,81 KB)

22.
23.
24.
25.
26.
27.
Obrambna diplomacija kot sredstvo zagotavljanja varnosti : primer Republike Makedonije
Florim Aziri, 2012

Opis: V tem magistrskem delu opisujem vlogo obrambne diplomacije pri zagotavljanju varnosti držav in njen vpliv na oblikovanje nacionalnovarnostnega sistema. V začetnem delu sem opredelil pojme in načine zagotavljanja varnosti držav, na podlagi katerih sem analiziral in pozneje primerjal uspešnost delovanja obrambne diplomacije majhnih držav, med katere spadajo tudi Makedonija, Slovenija in Švica. Vse tri države so po padcu berlinskega zidu in z osamosvojitvijo (RM in RS) razvile nov koncept obrambne diplomacije, ki je obsegal programe obrambnega sodelovanja, nadzor nad oborožitvijo, spodbujanje reform v vojskah ter dejavnosti za krepitev medsebojnega zaupanja. Zanimivo obliko obrambne diplomatske dejavnosti je leta 1994 ponudil Nato s programom Partnerstvo za mir (pozneje tudi z drugimi programi in pobudami), da bi vzpostavil politično, obrambno in vojaško partnersko sodelovanje. Makedonija, Slovenija in Švica so se odločile pristopiti k PzM zaradi gradnje povezljivosti oboroženih sil držav partneric in uresničevanja njihovih zunanjepolitičnih strategij, med katerimi je zagotavljanje varnosti najpomembnejši cilj. Makedonija in Slovenija sta izbrali članstvo v Natu kot strategijo zagotavljanja varnosti, medtem ko se je Švica osredotočila samo na sodelovanje z Natom, da bi ohranila svojo nevtralnost. Skupno vsem trem državam je tudi to, da njihova obrambna diplomacija obsega mirnodobno sodelovanje in uporabo ministrstva za obrambo kot orodja zunanje in varnostne politike z nalogo strateškega delovanja pri zmanjševanju možnosti konfliktov, podpiranja demokratičnih civilno-vojaških odnosov, podpore drugim državam pri razvoju zmogljivosti za operacije ohranjanja miru itn.
Ključne besede: obrambna diplomacija, nacionalnovarnostni sistem, varnost, varnostna politika, zunanja politika, sodelovanje, mir, mednarodne organizacije, Nato
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 10069; Prenosov: 100
.pdf Polno besedilo (704,42 KB)

28.
Pogum : njegovo zaznavanje, razvoj in vrednotenje v Slovenski vojski
Aleš Kunstelj, 2012

Opis: Odličnost sodobnih vojaških organizacij temelji na homogenih kolektivih, ki imajo enake ideale in so visoko motivirani za dosego poslanstva organizacije. Vojaške organizacije so zaradi svojih tradicionalnih okvirjev in zlasti svojega osnovnega namena povsem specifično okolje, ki zahteva od posameznika več. Sodobni posameznik, ki se želi uspešno integrirati v vojaško organizacijo in v njej delovati v duhu poslanstva, se mora preoblikovati in pred lastne interese postaviti interese organizacije, poleg tega mora biti pripravljen žrtvovati vse za cilje organizacije. Ker je to s stališča posameznika nenaravno, tega ne more storiti sam, zato mora v to preoblikovanje poseči organizacija. To magistrsko delo je študija vrednote poguma v Slovenski vojski, ki nakazuje, da pogum celo na lestvici »manj pomembnih« vrednot ne zavzema najbolj uglednega mesta. Najbolj zaznane oblike poguma so ravno najmanj verjetne, vendar očitne in ekstremne, ki izhajajo zlasti iz fizičnega žrtvovanja in tveganja. Najbolj vsakdanje oblike poguma, ki se nanašajo predvsem na pravična socialno orientirana dejanja, pa so zaznane celo kot negativne oblike obnašanja. Vzpostavitev okolja in oblikovanje razmer, v katerih bi lahko posameznik pred družbene vrednote postavil vrednote svoje organizacije, zahteva visoko profesionalnost in ekstremne napore, saj mora organizacija zamenjati vlogo »družbe«.
Ključne besede: vrednota, vrlina, organizacijska vrednota, pogum
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 7677; Prenosov: 103
.pdf Polno besedilo (618,32 KB)

29.
30.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh
www.mo.gov.si Kolofon   | Nastavitve piškotkov Na vrh