Opis: V začetku 20. stoletja je postal antisemitizem zelo radikalen in je svoj vrh dosegel z načrtnim genocidom nad Judi. Najbolj radikalna oblika je bil rasni antisemitizem. Temeljil je na domnevi, da so Judje zaradi bioloških razlik manjvredna rasa, kar je pomenilo, da se po svoji volji niso mogli izboljšati. Hkrati z vzponom nacizma je Zahod začel omejevati imigracijo Judov na svoje ozemlje. Tako je bila edina mogoča rešitev oblikovanje judovskega nacionalnega doma v Palestini, za katero se je zavzemalo sionistično gibanje. Imigracija v Palestino je za mnoge Jude pomenila beg pred preganjanjem in celo fizičnim uničenjem. Vsem pa na tej poti zaradi številnih političnih in organizacijskih omejitev ni uspelo. Čeprav ideološko neenotno je sionistično gibanje imelo skupen cilj, ki se je dokončno uresničil z ustanovitvijo države Izrael. Sionizem je v 20. stoletju postal med Judi prevladujoče politično gibanje tudi zaradi pritiskov antisemitizma. Pot do uresničitve njegovega cilja pa ni bila lahka in je zahtevala vojaško organiziranje. Judovske vojaške organizacije so ščitile tako judovsko skupnost v Palestini kot tudi dotok judovskih beguncev in s tem gradnjo judovskega nacionalnega doma.
Ključne besede: antisemitizem, sionizem, judovske politične organizacije, judovske vojaške organizacije
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 10572; Prenosov: 107
Polno besedilo (463,81 KB)

Ključne besede: organizacijsko komuniciranje, Slovenska vojska, vojaški sporočilni sistem, MMHS, STANAG 4406, ACP 123
Objavljeno: 12.10.2012; Ogledov: 9337; Prenosov: 60
Polno besedilo (2,06 MB)

Ključne besede: tank M-84, vzdrževanje, modernizacija, materialna sredstva
Objavljeno: 11.10.2012; Ogledov: 10235; Prenosov: 586
Polno besedilo (1,70 MB)

Opis: V tem magistrskem delu opisujem vlogo obrambne diplomacije pri zagotavljanju varnosti držav in njen vpliv na oblikovanje nacionalnovarnostnega sistema. V začetnem delu sem opredelil pojme in načine zagotavljanja varnosti držav, na podlagi katerih sem analiziral in pozneje primerjal uspešnost delovanja obrambne diplomacije majhnih držav, med katere spadajo tudi Makedonija, Slovenija in Švica. Vse tri države so po padcu berlinskega zidu in z osamosvojitvijo (RM in RS) razvile nov koncept obrambne diplomacije, ki je obsegal programe obrambnega sodelovanja, nadzor nad oborožitvijo, spodbujanje reform v vojskah ter dejavnosti za krepitev medsebojnega zaupanja. Zanimivo obliko obrambne diplomatske dejavnosti je leta 1994 ponudil Nato s programom Partnerstvo za mir (pozneje tudi z drugimi programi in pobudami), da bi vzpostavil politično, obrambno in vojaško partnersko sodelovanje. Makedonija, Slovenija in Švica so se odločile pristopiti k PzM zaradi gradnje povezljivosti oboroženih sil držav partneric in uresničevanja njihovih zunanjepolitičnih strategij, med katerimi je zagotavljanje varnosti najpomembnejši cilj. Makedonija in Slovenija sta izbrali članstvo v Natu kot strategijo zagotavljanja varnosti, medtem ko se je Švica osredotočila samo na sodelovanje z Natom, da bi ohranila svojo nevtralnost. Skupno vsem trem državam je tudi to, da njihova obrambna diplomacija obsega mirnodobno sodelovanje in uporabo ministrstva za obrambo kot orodja zunanje in varnostne politike z nalogo strateškega delovanja pri zmanjševanju možnosti konfliktov, podpiranja demokratičnih civilno-vojaških odnosov, podpore drugim državam pri razvoju zmogljivosti za operacije ohranjanja miru itn.
Ključne besede: obrambna diplomacija, nacionalnovarnostni sistem, varnost, varnostna politika, zunanja politika, sodelovanje, mir, mednarodne organizacije, Nato
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 10069; Prenosov: 100
Polno besedilo (704,42 KB)

Ključne besede: mrežne zmogljivosti, mrežno orientirano bojevanje, informacijski menedžment
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 8616; Prenosov: 32
Polno besedilo (2,34 MB)