Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...

Knjižnično-informacijski in založniški center

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice
  • (Pomoč)
  • A-
  • A+
  • English (UK)
  • Slovenščina

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Vrsta gradiva: * po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Posttravmatski stresni sindrom pri udeležencih vojaških misij
Mojca Butala, 2011

Opis: Posttravmatska stresna motnja že v svojem imenu nakazuje, da je za njen nastanek potreben nek stresni dogodek, ki ima globok in dolgotrajen vpliv na posameznika. Pripadniki Slovenske vojske na različnih ravneh in področjih opravljajo različna dela, ne glede na to, pa za delovni položaj mnogi vojaki občutijo preobremenjenost z raznimi nalogami, kot so misije v tujini. Le-te puščajo posledice stresa in različnih psihičnih težav s travmami pri vojakih. Namen raziskave je ugotoviti delovanje preventivnih priprav vojaka na misijo ter soočanje vojakov s posttravmatskim stresnim sindromom po prihodu z misije. Za raziskavo smo uporabili metodo anketiranja pri dveh skupinah v dveh vojašnicah. Prva skupina so vojaki in vojakinje, ki so v domačem okolju (kot kontrolno-primerjalna skupina), druga skupina pa vojaki in vojakinje po opravljeni misiji. Izvedli smo dve vrsti anket. Splošna anketa je bila namenjena prvi in drugi skupini vojakov in vojakinj. Z njo smo ugotavljali prisotnost stresa na delovnem mestu ter razlike med njima. Druga je bila specialna anketa, ki je bila namenjena drugi skupini vojakov in vojakinj. S tem vprašalnikom smo ugotavljali prisotnost posttravmatskega stresnega sindroma pri udeležencih vojaških misij. Glede na rezultate obeh anket smo potrjevali podane hipoteze. Ugotovili smo, da je stres na delovnem mestu pri prvi skupini vojakov in vojakinj dobro obvladljiv ter da v drugi skupini vojakov in vojakinj v večini primerov ni prisotnosti posttravmatske stresne motnje, saj je 67 % vojakov in vojakinj brez simptomov in znakov, 17 % ima nekaj simptomov, 16 % pa številne simptome posttravmatske stresne motnje. Ugotovili smo, da druga skupina vojakov in vojakinj slabše obvladuje stres na delovnem mestu.
Ključne besede: stres, travma, posttravmatska stresna motnja, zdravljenje, preventivne priprave, preventive preparation, vojaške misije
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 73; Prenosov: 91
.pdf Polno besedilo (981,07 KB)

2.
Odločitveni model za ocenjevanje kandidatov za šolo za častnike
Matjaž Ogrinc, 2011

Opis: Diplomsko delo se loteva postopka izbora najprimernejših kandidatk in kandidatov za šolanje na Šoli za častnike Slovenske vojske. Izbor je zapleten proces, saj le pravilno izbran in usposobljen častniški kader zagotavlja kvalitetno delo v Slovenski vojski in hkrati dviguje njen ugled doma in po svetu. Cilj naloge je razvrstitev in izbor najprimernejših kandidatov, ki sodelujejo na selekciji in bodo napoteni na šolanje v Šolo za častnike. Problem smo rešili z izgradnjo modela za večparametrsko odločanje. Odločitveni model je predstavljen z izbranimi kriteriji, ki so najbolj pomembni za končno oceno in razvrstitev kandidatov. Pri modeliranju večparametrskega modela smo uporabili metodo za večparamtrsko odločanje Kepner-Tregoe, katero smo prenesli v elektronsko preglednico programa MS Excel. Odločitveni model za ocenjevanje častnikov Slovenske vojske omogoča vrednotenje in analizo končnih ocen ter s tem izbor najprimernejših kandidatov. Za preizkus pravilnosti delovanja modela smo izvedli "kaj-če" analizo.
Ključne besede: šola za častnike, selekcija, večparametrsko odločanje
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 82; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

3.
Primerjava med Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in obveščevalnimi organi Slovenske vojske
Matej Rebernik, 2010

Opis: Ustrezne informacije so nujna podlaga za kakršnekoli odločitve. Brez pravočasnih in zanesljivih informacij se težko sprejemajo kvalitetne in učinkovite rešitve. To velja predvsem za strateške in politične odločitve, ki jih sprejemajo državni oblikovalci politik, vlada ter vojaško vodstvo. Uporabniki informacij pa le-te pridobijo od obveščevalnih služb, za katere je Churchill dejal, da so zlate gosi, ki ležejo zlata jajca, vendar ne kvakajo. Učinkovita in kompetentna obveščevalna dejavnost je eden izmed temeljnih stebrov za obstoj suverene in neodvisne države, ki želi zavarovati svoj nacionalni interes ter biti spoštovana in enakopravna država v mednarodnem prostoru. Obveščevalno podporo v Republiki Sloveniji na področju obrambe države nudita dva sistema, ki sta medsebojno povezana in soodvisna. Pod okriljem Ministrstva za obrambo je izoblikovana Obveščevalno varnostna služba, ki je obrambnostrateška obveščevalna služba, njeni uporabniki pa so državni oblikovalci obrambne in nacionalnovarnostne politike. Informacije, ki jih nudi OVS, so podlaga za strateške obrambne odločitve, kakor tudi za obveščevalno podporo pripadnikom SV na mirovnih misijah. Drugo vejo na področju obveščevalne dejavnosti na obrambnem področju pa sestavlja vojaška obveščevalna dejavnost Slovenske vojske, ki preko štabnih obveščevalno varnostnih organov G/J/S-2 ter ostalih specializiranih obveščevalno varnostnih struktur nudi obveščevalno podporo poveljstvu za operativne in taktične potrebe znotraj štabnega procesa. Oba sistema skupaj nudita nujne obveščevalne informacije, ki so podlaga tako za ustrezne obrambnopolitične odločitve, kot tudi za operativno zaščito oboroženih sil ter za sprejemanje pravočasnih in ustreznih ukrepov.
Ključne besede: obveščevalne službe, obveščevalno varnostne službe, obveščevalna dejavnost, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, MORS, Slovenska vojska, diplomske naloge
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 81; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

4.
Zasebne vojaške organizacije
Daša Kodrič, 2010

Opis: Zasebne vojaške organizacije so organizacije v rokah zasebnikov, ki skrbijo za svetovanje, urjenje in logistično podporo nacionalnih oboroženih sil. Delujejo tudi pri obveščevalni dejavnosti, v zadnjem času pa tudi pri demilitarizacij območij. Naročniki storitev zasebnih vojaških organizacij so države, mednarodne organizacije, nevladne in humanitarne organizacije, večnacionalne korporacije in posamezniki. Delovanje zasebnih varnostnih organizacij je v Sloveniji dobro znana in uveljavljena praksa. O zasebnih vojaških organizacij pa v širši javnosti še ni prišlo do razprave. Namen diplomskega dela je osvetliti zasebne vojaške organizacije in predstaviti tako mednarodne kot domače pravne vire, ki se navezujejo na novo obliko gospodarske dejavnosti. Delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in intervjujev.
Ključne besede: vojska, zasebne varnostne organizacije, vojaške organizacije, zasebne vojaške organizacije, najemnikI, oborožene sile, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 81; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (548,37 KB)

5.
Varnost prireditve ob dnevu odprtih vrat vojašnice
Selma Lindič Kranjc, 2010

Opis: Namen diplomskega dela je prikaz, načrtovanje in upoštevanje vseh varnostnih segmentov pri varovanju prireditve ob dnevu odprtih vrat vojašnice, kjer je veliko število obiskovalcev. Vsebina diplomskega dela je namenjena vsakemu človeku, ki se vključuje v mnoţico na kakršnikoli prireditvi (dan odprtih vrat, koncert, tekmovanja, srečanja %), saj nikoli ne pomisli, kakšni varnostni ukrepi so za to potrebni in koliko ljudi je za varnost angaţiranih. Opisano načrtovanje in izvedbo varovanja prireditve temelji na podatkih pridobljenih z usmerjenim intervjujem, lastnih izkušenj in na zakonski podlagi. Kot najpomembnejši, krovni, dokument glede varnostnih vprašanj, problematike, načrtovanja smo se oprli na dokument nacionalne varnosti, ki opredeljuje varnostna tveganja v Sloveniji. Pri tem smo ugotovili, da Slovenija ni izpostavljena večjim varnostnim tveganjem, razen naravnim in drugim nesrečam in kot posledice finančne krize tudi večjim odstotkom kriminalitete. V osrednjem delu pa smo podrobno opisali postopke zagotovitve varnosti. Glede na to, da obveščevalno-varnostna sluţba v sodelovanju z drugimi organi ni zaznala varnostne groţnje v tistem časovnem obdobju, lahko pričakujemo, da se prireditev varno izpelje. Izjema so nepredvidljivi dogodki, ki jih lahko pričakujemo v vsakem trenutku in na vsakem koraku. Skozi diplomsko delo smo ugotavljali, do kakšnih izrednih dogodkov bi lahko prišlo in za te dogodke pripravili varnostne ukrepe. Za upoštevanje primernih varnostnih ukrepov so potrebne tudi praktične izkušnje, ki nam jih je posredoval pripadnik SV Danijel Zaveljcina, ki si jih pridobiva na raznih varovanjih. Sodelovanje z lokalno policijsko postajo se je pokazala kot pozitivna izkušnja, saj je delovala predvsem preventivno in ker lokalni policisti poznajo svoje občane, lahko vodjo varnosti opozorijo tudi na tiste obiskovalce, ki imajo kriminalna nagnjenja.
Ključne besede: nacionalna varnost, varnostne grožnje, vojska, vojašnice, prireditve, varovanje, varnostni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 143; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (499,90 KB)

6.
Ocenjevanje delovne uspešnosti in napredovanje v Slovenski vojski
Petra Žnidarič, 2010

Opis: V diplomskem delu sem obravnavala segment ocenjevanja delovne uspešnosti in nagrajevanja v Slovenski vojski. Najprej sem na kratko predstavila delovanje in strukturo Slovenske vojske, nato pa sem teoretično opredelila osnovne pojme ocenjevanja delovne uspešnosti, nagrajevanja in napredovanja. V drugem delu diplomskega dela sem podrobneje predstavila potek rednega letnega pogovora, ki je temelj za ocenjevanje delovne uspešnosti v Slovenski vojski, službeno oceno in na koncu možnosti napredovanja in nagrajevanja v Slovenski vojski. Na koncu diplomskega dela sem opisala še metode in tehnike ocenjevanja delovne uspešnosti ter možne vzroke napak pri samem ocenjevanju.
Ključne besede: redni letni pogovor, ocenjevanje delovne uspešnosti, službena ocena
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 349; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

7.
Varovanje objektov Slovenski vojski
Borut-Franc Stajnko, 2010

Opis: V zadnjih letih se na varnostnem področju veliko investira v varnostno tehnnologijo, s čimer se posledično izboljšuje tudi kakovost varovanja objektov. V Slovenski vojski (v nadaljevanju SV) se spremljajo novi trendi s varnostnega področja. S povečevanjem in izboljšavami tehničnega varovanja se postopoma nadomešča fizična oblika varovanja v SV. V svoji diplomski nalogi bom predstavil tehnično in fizično varovanje objektov v SV, posebej pa bodo predstavljene posledice zmanjševanja fizičnega varovanja in uvajanja sodobnega tehničnega varovanja v SV in institucijah, ki so v sistemu varovanja objektov SV. Varovanje objektov, tako na tehnični kot na fizični način, je ena glavnih komponent pri zagotavljanju varnosti v SV. Z uvajanjem tehničnega varovanja je SV začela dopolnjevati fizično varovanje objektov. Zaradi skokovitega razvoja tehničnih sredstev za varovanje so pred kadri v SV vse večje zahteve po razumevanju in strokovnosti varovanja objektov. S vključevanjem slovenije v zvezo NATO, je SV dobila dodatne naloge v zavezniških kriznih operacijah. Od tega časa naprej so prioriteta postale operacije kriznega odzivanja,tako da je SV posledično dobila dodatno nalogo. Zaradi preobremenjenosti SV bi bilo v prihodnje potrebno razmisliti o uvedbi zasebnih podjetij v tehnično in deloma fizično varovanje sistema določenih objektov v SV.
Ključne besede: varovanje objektov, tehnično varovanje, fizično varovanje, Slovenska vojska, diplomske naloge
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 411; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (509,81 KB)

8.
Razlike med spoloma v samozavedanju in njegova povezanost s subjektivnim blagostanjem ter depresivnostjo pri pripadnikih Slovenske vojske
Vesna Košir, 2011

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti konstrukt samozavedanja in odnos le-tega s subjektivnim blagostanjem ter izraţeno trenutno stopnjo depresivne simptomatike. Pri tem je bil del raziskovalnega problema tudi ugotoviti, ali se pripadniki in pripadnice Slovenske vojske med seboj razlikujejo v merjenih lastnostih. V raziskavi je sodelovalo 127 oseb, od tega 52 pripadnic in 75 pripadnikov Slovenske vojske. Udeleţenci so izpolnili Vprašalnik samozavedanja (SCS; Fenigstein, Scheier in Buss, 1975), Vprašalnik refleksije in ruminacije (RRQ; Trapnell in Campbell, 1999), Lestvico zadovoljstva z ţivljenjem (SWLS; Diener, Emmons, Larsen in Griffin, 1985), Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti (PANAS; Watson, Clark in Tellegen, 1988) ter Lestvico depresivnosti (CES-D; Radloff, 1977). Rezultati so pokazali, da pripadnice v primerjavi s pripadniki v večji meri usmerjajo pozornost na javne vidike sebe ter pogosteje tako ruminativno kot refleksivno razmišljajo o sebi. Nasprotno pripadniki poročajo o višjem zadovoljstvu z lastnim ţivljenjem kot pa pripadnice. Razlike med spoloma se niso izkazale na področju zasebnega samozavedanja, pozitivne emocionalnosti, negativne emocionalnosti ter trenutne stopnje depresivne simptomatike. Ugotovitve s področja povezanosti posameznih spremenljivk so pokazale, da se ruminativno samozavedanje negativno povezuje z zadovoljstvom z ţivljenjem ter pozitivno z negativno emocionalnostjo ter trenutno stopnjo depresivne simptomatike. Refleksivno samozavedanje pa se pozitivno povezuje tako s pozitivno kot tudi negativno emocionalnostjo in trenutno stopnjo depresivne simptomatike. Na podlagi rezultatov je mogoče sklepati na povezanost samozavedanja z nekaterimi kognitivnimi in emocionalnimi izidi. Izsledki raziskave predstavljajo prispevek področju psiholoških značilnosti pripadnikov Slovenske vojske, področju razlik med spoloma in povezanosti samozavedanja z ostalimi psihološkimi vidiki.
Ključne besede: diplomska dela, samozavedanje, subjektivno blagostanje, depresivnost, razlike med spoloma, Slovenska vojska, Vprašalnik samozavedanja (SCS), Vprašalnik refleksije in ruminacije (RRQ), Lestvica pozitivne in negativne emocionalnosti (PANAS), Lestvica zadovoljstva z življenjem (SWLS), Lestvica depresivnosti (CES-D)
Objavljeno: 29.04.2019; Ogledov: 456; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (749,98 KB)

9.
Motiviranje zaposlenih za izobraževanje v SV
Robert Podlogar, 2011

Opis: Zaradi hitrega tehnološkega in druţbenega razvoja, je nenehno izobraţevanje in usposabljanje zaposlenih v Slovenski vojski (SV) zelo pomembno. Njihova javna izobrazba ter vojaško in drugo znanje so izrednega pomena tako za njihovo delo doma in v tujini ter za njihovo osebno varnost in varnost vseh tistih, ki so kakorkoli povezani z njimi. Za izobraţevanje je zelo pomembna motivacija, saj je zadovoljiva motivacija zagotovilo, da bo izobraţevanje uspešno. V diplomskem delu smo ţeleli ugotoviti, kakšna je motiviranost zaposlenih za nadaljnje izobraţevanje v SV, v kolikšni meri jim je izobraţevanje omogočeno, kdo jih pri tem vzpodbuja ter s kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v Slovenski vojski motivirani za nadaljnja izobraţevanja, navkljub pomanjkanju časa in denarja. Motiviranost za izobraţevanje pa je, ţal, največkrat na osebni ravni posameznika. Menim, da bi morala biti ena temeljnih razvojnih usmeritev na področju izobraţevanja in usposabljanja v SV ustrezno motiviranje in omogočanje dejavnega vključevanja v procese nenehnega učenja ter izpopolnjevanja strokovnega znanja največjemu številu zaposlenih.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, Slovenska vojska
Objavljeno: 29.04.2019; Ogledov: 399; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,21 MB)

10.
Uspešnost vojaške enote in podobnost miselnih modelov njenih članov
Iva Toni, 2011

Opis: Podobnost miselnih modelov je pomemben dejavnik uspešnosti tima. Raziskava se je osredotočila na odnos med podobnostjo miselnih modelov vojakov in uspešnostjo vojaških timov, ki so se usposabljali za misijo v tujini. Raziskovalci so želeli preveriti, ali se podobnost miselnih modelov vojakov povezuje z njihovo pripravljenostjo na misijo, ali imajo izkušeni vojaki bolj podobne miselne modele kot neizkušeni ter ali se stopnja podobnosti miselnih modelov vojakov z usposabljanjem za misijo spremeni. Osredotočili so se na dva vidika podobnosti miselnih modelov – med vojaki v enoti ter med vojaki in poveljniki. Raziskava je zajela vojake in poveljnike 6 vodov Slovenske vojske. Miselne modele so raziskovalci merili s tehniko ocenjevanja povezanosti pojmov. Podatke o miselnih modelih so obdelali s tehniko Pathfinder, njihovo podobnost pa ocenili z različnimi merami, osnovanimi na teoriji grafov. Psihološko pripravljenost vojakov so ocenili na podlagi za raziskavo oblikovanega vprašalnika, ocene operativne pripravljenosti vodov pa sta na podlagi subjektivnega kriterija podala poveljnika čet. Izkazalo se je, da različne mere podobnosti miselnih modelov dajejo različne odgovore na raziskovalna vprašanja. Rezultati so nakazali, da so bolj psihološko pripravljeni vojaki, ki imajo sovojakom bolj podobne miselne modele in da so bolj operativno pripravljeni vodi, v katerih imajo vojaki poveljnikom bolj podobne miselne modele o odnosih. Izkazalo se je, da imajo neizkušeni vojaki bolj podobne miselne modele kot izkušeni. Z usposabljanjem so bolj podobne postale le najmočnejše neposredne povezave v miselnih modelih vojakov, celotni miselni modeli pa bolj različni.
Ključne besede: diplomska dela, tehnika ocenjevanja povezanosti pojmov, teorija grafov, Pathfinder, miselni modeli, timi, vojaško osebje, timsko delo, vzdolžne študije, učinkovitost skupine, vojaška psihologija
Objavljeno: 29.04.2019; Ogledov: 436; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh
www.mo.gov.si Kolofon   | Nastavitve piškotkov Na vrh