Opis: V zadnjih letih se na varnostnem področju veliko investira v varnostno tehnnologijo, s čimer se posledično izboljšuje tudi kakovost varovanja objektov. V Slovenski vojski (v nadaljevanju SV) se spremljajo novi trendi s varnostnega področja. S povečevanjem in izboljšavami tehničnega varovanja se postopoma nadomešča fizična oblika varovanja v SV. V svoji diplomski nalogi bom predstavil tehnično in fizično varovanje objektov v SV, posebej pa bodo predstavljene posledice zmanjševanja fizičnega varovanja in uvajanja sodobnega tehničnega varovanja v SV in institucijah, ki so v sistemu varovanja objektov SV. Varovanje objektov, tako na tehnični kot na fizični način, je ena glavnih komponent pri zagotavljanju varnosti v SV. Z uvajanjem tehničnega varovanja je SV začela dopolnjevati fizično varovanje objektov. Zaradi skokovitega razvoja tehničnih sredstev za varovanje so pred kadri v SV vse večje zahteve po razumevanju in strokovnosti varovanja objektov. S vključevanjem slovenije v zvezo NATO, je SV dobila dodatne naloge v zavezniških kriznih operacijah. Od tega časa naprej so prioriteta postale operacije kriznega odzivanja,tako da je SV posledično dobila dodatno nalogo. Zaradi preobremenjenosti SV bi bilo v prihodnje potrebno razmisliti o uvedbi zasebnih podjetij v tehnično in deloma fizično varovanje sistema določenih objektov v SV.
Ključne besede: varovanje objektov, tehnično varovanje, fizično varovanje, Slovenska vojska, diplomske naloge
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 5040; Prenosov: 214
Polno besedilo (509,81 KB)

Opis: Zaradi hitrega tehnološkega in druţbenega razvoja, je nenehno izobraţevanje in usposabljanje zaposlenih v Slovenski vojski (SV) zelo pomembno. Njihova javna izobrazba ter vojaško in drugo znanje so izrednega pomena tako za njihovo delo doma in v tujini ter za njihovo osebno varnost in varnost vseh tistih, ki so kakorkoli povezani z njimi. Za izobraţevanje je zelo pomembna motivacija, saj je zadovoljiva motivacija zagotovilo, da bo izobraţevanje uspešno. V diplomskem delu smo ţeleli ugotoviti, kakšna je motiviranost zaposlenih za nadaljnje izobraţevanje v SV, v kolikšni meri jim je izobraţevanje omogočeno, kdo jih pri tem vzpodbuja ter s kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v Slovenski vojski motivirani za nadaljnja izobraţevanja, navkljub pomanjkanju časa in denarja. Motiviranost za izobraţevanje pa je, ţal, največkrat na osebni ravni posameznika. Menim, da bi morala biti ena temeljnih razvojnih usmeritev na področju izobraţevanja in usposabljanja v SV ustrezno motiviranje in omogočanje dejavnega vključevanja v procese nenehnega učenja ter izpopolnjevanja strokovnega znanja največjemu številu zaposlenih.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, Slovenska vojska
Objavljeno: 29.04.2019; Ogledov: 4870; Prenosov: 6
Polno besedilo (2,21 MB)

Opis: V diplomskem delu predstavljam rezultate empirične raziskave, s katero sem spremljala zdravstveni absentizem oziroma bolniško odsotnost v organizaciji s 1312 zaposlenimi v letu 2011 in ga primerjala s stopnjo zdravstvenega absentizma v Sloveniji v letu 2011. Ugotovila sem, da zdravstveni absentizem v proučevani organizaciji ne odstopa bistveno od slovenskega povprečja. Iz opravljene raziskave je razvidno, da je bolniška odsotnost največkrat posledica bolezni ali poškodbe zaposlenega. V zaključku sem povzela dobro prakso zmanjševanja zdravstvenega absentizma v uspešnih slovenskih podjetjih in podala konkretne predloge za zmanjšanje bolniške odsotnosti v proučevani organizaciji.
Ključne besede: zdravstveni absentizem, stopnja absentizma, bolniške odsotnosti, raziskave, zaposleni
Objavljeno: 21.03.2018; Ogledov: 6302; Prenosov: 115
Polno besedilo (1,44 MB)

Opis: Z razvojem vojaške obrambe po osamosvojitvi Slovenije se je vse bolj izpostavljala potreba po drugačnem, predvsem sodobnejšem organiziranju vojaške obrambe, s katero bi bilo zagotovljeno doseganje novih doktrinarnih in strateških obrambnih načel. Odločitev o profesionalizaciji Slovenske vojske leta 2002 in uresničevanje akcijskih načrtov članstva v NATU sta tako zahtevala največjo in najbolj temeljito reorganizacijo Slovenske vojske, ki bo potekala do leta 2010. Reorganizacija poteka na več ravneh, najpomembnejša pa je na kadrovski ravni, katere cilj je doseči ustrezno in učinkovito razmerje med poklicnimi vojaki, podčastniki in častniki. Pridobivanje kadra za profesionalno vojsko je zahtevna naloga, s katero Slovenska vojska ni imela posebnih izkušenj in je na trgu delovne sile prvič nastopila kot velik delodajalec. V pridobivanje kadra za profesionalno vojsko je vključen proces promocije, pridobivanja in izbora kadra, izobraževanja in usposabljanja, zadrževanja v službi, omogočanja dobrih delovnih pogojev in skrbi za pripadnike vojske, skrbi za kariero in drugo kariero nekdanjih pripadnikov po odhodu iz vojaške službe. Samo ustrezno motiviran pripadnik Slovenske vojske, ki bo zadovoljen s svojim delom in statusom, bo namreč v celoti izpolnjeval svoje poslanstvo.
Ključne besede: Slovenska vojska, profesionalizacija, reorganizacija, pridobivanje kadra, vojaki
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 6082; Prenosov: 340
Polno besedilo (528,24 KB)

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali večnamensko ladjo Triglav 11, ki je last Slovenske vojske in 430. mornariškega diviziona in je namenjena patruljiranju ter zaščiti slovenske obale. Cilj je bil analiza energijskih tokov na ladji v različnih obratovalnih režimih. Popis energijskih tokov smo izvajali z meritvami na ladji, ko je bilo to mogoče, druge podatke smo dobili preko podatkovnih vmesnikov, nekaj pa smo jih morali oceniti. Določili smo največje porabnike energije, popisali tri delovne režime, ki so najbolj pogosti ter jih med seboj primerjali. Prvi stacionarni otočni režim je bil na privezu, kjer smo za proizvodnjo električne energije za porabnike uporabili dizelski agregat in porabili 5.077 kWh energije v obliki goriva. Drugi režim je bil prav tako na privezu, ko je ladja priključena na distribucijsko omrežje, kjer smo porabili 944,04 kWh električne energije. Tretji režim je bil merjen med plovbo, kjer smo poleg dizelskega agregata uporabljali tudi pogonske motorje. Ugotovljeno je bilo, da je v primeru plovbe ekstremen porabnik pogonski motor, ki je porabil 76160 kWh energije v obliki dizelskega goriva, sledijo pa mu dizelski agregat, ki je porabil 5.585 kWh. Skupna porabljena električna energija je znašala 971,33 kWh v 24 urah, kar je predstavljalo časovno naš delovni cikel.
Ključne besede: diplomske naloge, večnamenska ladja, otočni energetski sistem, energijske bilance, obratovalni režimi, mornarica
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 6941; Prenosov: 92
Polno besedilo (2,28 MB)