<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Teorije vzrokov sodobnih konfliktov : študija primera Pakistan</dc:title><dc:creator>Žura,	Metod	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Garb,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>oboroženi konflikti</dc:subject><dc:subject>islamski fundamentalizem</dc:subject><dc:subject>Pakistan</dc:subject><dc:description>Sodobni oboroženi konflikti so večplastni, prepleteni in zelo kompleksni. Različni raziskovalci navajajo različne vzroke zanje. V strokovni javnosti so se uveljavile štiri teorije vzrokov, ki jih povzema priročnik OZN z naslovom Developing Capacity for Conflict Analysis and Early Response. Te so: teorija osnovnih človekovih potreb, politična teorija, teorija odnosov in transformativna teorija. Pakistan je država, ki je nastala v procesu dekolonizacije po drugi svetovni vojni. Svojo identiteto je poudarjeno gradilana islamski religiji in proti-indijski drži. Že sam nastanek države je bil izredno krvav, zdi se, da sta bila državi v zibko položena nestabilnost innasilje. Pakistan v petinšestdesetletni zgodovini ni zdržal ozemeljske celovitosti in ni uspel zgraditi države, ki bi temeljila na stabilnem političnem sistemu, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, pravnem redu in zagotavljanju blaginje za prebivalce. V takšnih razmerah ni presenetljivo, da so nesorazmeren vpliv na dogajanje v državi pridobile vojska, tajne službe ter od konca sedemdesetih let tudi skrajne islamske skupine. Za ponazoritev nestabilnosti Pakistana lahko postrežemo s podatkom, da trenutno v državi poteka kar šest notranjih konfliktov ter dva zunanja, z ZDA in Indijo. Glede nasilja in vpliva na varnost Pakistana prednjači konflikt med silami osrednje vlade in islamskimi skrajnimi skupinami, med katerimi izstopajo talibanske skupine. S pomočjo zgoraj omenjenih teorij so v magistrskem delu analizirani vzroki za obstoj vsakega posameznega konflikta v zvezi s Pakistanom, pri čemerse pokaže, da imajo analize, utemeljene na politični teoriji, večjo pojasnjevalno moč.</dc:description><dc:publisher>[M. Žura]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2013-02-27 15:00:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>519</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 355.425(549.1)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4666318</dc:identifier><dc:source>Ljubljana</dc:source><dc:language>sl</dc:language></metadata>
